Žiga Zois se je najprej šolal zasebno, nato pa je odpotoval v Italijo in tam ostal dve leti, da bi si dopolnil izobrazbo. Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že tedaj so se pojavili prvi znaki putike, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja, kjer je sodeloval z Baltazarjem Hacquetom. Zbral je obsežno knjižnico.
V zadnjih letih življenja je zaradi napredovanja protina postopoma ohromel. Skupaj s svojim kovačem je zasnoval invalidski voziček, s katerim se je lahko premikal po stanovanju. Pozimi je bil kljub temu po več mesecev skupaj priklenjen na bolniško posteljo. Pred smrtjo je želel javno pokazati, da je katoliški vernik. Pogreba pri svetem Krištofu se je udeležila velika množica ljudi, vodil ga je ljubljanski škof Avguštin Gruber.
Po njem se imenuje najvišja državna nagrada in najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, to sta Zoisova nagrada in Zoisovo priznanje.
Iz njegove obširne korespondence je videti, da se je zavzemal za ideale izobrazbe in vzgoje, ki sta glavni pogoj za materialni in duhovni napredek. Ukvarjal se je s široko paleto humanističnih in naravoslovnih dejavnosti. Razsvetljenski ideali so se manifestirali predvsem v tvorbi Zoisovega kroga, ki je bil nosilec takratnih teženj po prenovi slovenskega jezika kot duše narodne identitete. Delovanje kroga je bilo usmerjeno v izobraževanje neukega ljudstva ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel.
Zoisovo lastno književno delo, čeprav dokaj obsežno, ni v celoti ohranjeno. V slovenščino je prevajal italijanske opernearije in pisal lahkotne alpske poskočnice, znan pa je tudi njegov prevod LenoreGottfrieda Augusta Bürgerja. Zois je iz svojega neuspeha zaključil, da slovenščina enostavno ni dovolj bogat in vzvišen jezik, da bi bila v njem lahko napisana taka umetnina. Nasprotno je dokazal France Prešeren, ko je nekaj desetletij kasneje sam ustvaril ustrezen prevod te pesmi. Zois je začetnik slovenske književne kritike. Zelo pomembno delo so njegova pisma Valentinu Vodniku.
Zois se je navduševal nad zoologijo, botaniko ter predvsem nad mineralogijo. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zbirajo »zanimive kamne«, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Njegova zbirka je ohranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Po njem je poimenovan zelo zanimiv in barvit mineral – cojzit, njegova afriška varianta pa se imenuje tanzanit (po državi Tanzaniji).
Ukvarjal se je tudi z ornitologijo. NUK hrani dva zvezka Zoisovih ornitoloških zapiskov: Ornitološki dnevnik (Ornithologisches Journal) in imenik s slovenskimi imeni ptic Nomenclatura carniolica[4]. Slednji je za slovensko ornitološko terminologijo zelo pomemben, saj so tu prvič sistematično zapisana slovenska imena za večino tedaj znanih vrst ptic na Kranjskem.
Vse to znanje je Zois gradil z načrtnim zbiranjem gradiva za svojo zasebno knjižnico. V tem času jo je uspel povzdigniti v eno izmed največjih tovrstnih knjižnic na Kranjskem. Gradivo je načrtno zbiral na svojih potovanjih po tujini in ga odkupoval na raznih zapuščinskih dražbah ter s tem tudi reševal avtorje, ki bi sicer utonili v pozabo.
↑Primož Kuret: Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich – častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani, Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860, 31–2.
Literatura in viri
Bobič, Pavlina, Tvorci slovenske pomorske identitete, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 (COBISS)
Tomaž Jančar: Nomenclatura carniolica barona Žige Zoisa – ob 200. obletnici rokopisa, Acrocephalus 20 (1999). 71–86. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Petra Testen: Žiga Zois – biografska skica, Glasnik Slovenske matice 29–31 (2005–07). 118–125.
Luka Vidmar: Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov. Ljubljana, 2010.
Korespondenca Žige Zoisa Prosto dostopna digitalna izdaja, ki vsebuje 25 pisem, glavnina Kopitarjevih; svojemu mecenu jih je pisal v letih 1812–1813. Izdaja vsebuje urednikov uvod, prepise pisem v nemščini, prevod v slovenščino in stvarne opombe.
.svg){kind=small}
.jpg)
