september - Angleški kralj Štefan Bloiški s hitrim napadom preseneti cesarico Matildo, ki je bila na obisku v Oxfordu. Po več mesecih obleganja, malo pred Božičem se cesarici Matildi uspe neopaženo zmuzniti mimo oblegovalcev.
Nemški kralj Konrad III. (Hohenstaufen) vrne vojvodino Saško hiši Welf in sicer Henriku Levu (Henrik III. Saksonski).
Francoski kralj Ludvik VII., ki je po svoje razumel vprašanje investiture glede novega nadškofa Brougesa, napove vojno Teobaldu II., grofu Šampanje, pod varstvo katerega se je zatekel papeški kandidat za nadškofa Brougesa. Ludvik VII. je sicer že od prej sprt s šampanjskim grofom (in papežem) zaradi sorodstvenih zadev, ker je bil samovoljno razveljavil zakon med kraljevim senešalom Raoulom I. Vermandoiškim in Teobaldovo nečakinjo Eleanoro Bloiško.↓
→ Raoul I. Vermandoiški dobi dovoljenje, da se poroči s Petronilo Akvitansko, sestro kraljeve soproge Eleanore. Papež Inocenc II. novoporočenca nemudoma izobči.
27. januar - Ker je kitajski general Južnega Songa Yue Fei z nadvse uspešno kampanjo proti Jinom v prejšnjih letih ogrozil oblast cesarja Gaozonga, ga ta ukaže obglaviti.
Bizantinski cesar Ivan II. Komnen se ponovno odpravi čez Malo Azijo v Levant z osnovnim namenom, da bi Antiohijo podvrgel bizantinski upravi. Spotoma namerava z vojsko romati v Jeruzalem, vendar mu jeruzalemski kralj Fulk da vedeti, da bo na romanju bizantinska vojska odvisna od samooskrbe. Pred zimo se cesar, brez da bi kaj dosegel, umakne v Kilikijo.
Japonska: abdicira cesar Sutuku in se umakne v samostan.