Share to: share facebook share twitter share wa share telegram print page

Andy Murray

Andy Murray
Portret
Portret
Portret
DržavaZastava Velike Britanije Združeno kraljestvo
PrebivališčeLondon, Anglija
Rojstvo15. maj 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][3] (37 let)
Glasgow, Združeno kraljestvo[4][5][6]
Višina190 cm
Kariera2005
Igradesničar (dvoročni backhand)
Trener(ji)Mark Petchey (2005–2006)
Brad Gilbert (2006–2007)
Miles MacLagan (2007–2010)
Àlex Corretja (2010–2011)
Ivan Lendl (2011–2014, 2016–)
Amélie Mauresmo (2014–2016)
Jonas Björkman (2015–)
Jamie Delgado (2016–)
Denarne nagrade59.842.103 $[7]
Posamezno
Zmage-porazi651–182 (78.15%)
Št. naslovov45
Najv. rangŠt. 1 (7. november 2016)
Grand Slam rezultati posamezniki
OP AvstralijeF (2010, 2011, 2013, 2015, 2016)
OP FrancijeF (2016)
OP AnglijeZ (2013, 2016)
OP ZDAZ (2012)
Ostali turnirji
Tour FinalsZ (2016)
Olimpijske igre (2012, 2016)
Dvojice
Zmage-porazi67–71 (48.55%)
Št. naslovov2
Najv. rangŠt. 51 (17. oktober 2011)
Grand Slam rezultati dvojice
OP Avstralije1K (2006)
OP Francije2K (2006)
OP Anglije1K (2005)
OP ZDA2K (2008)
Mešane dvojice
Zmage-porazi6–4 (60%)
Olimpijske igre (2012)
Posodobljeno: 13. 6. 2017.

Andrew »Andy« Murray, britanski teniški igralec, * 15. maj 1987, Glasgow, Škotska, Združeno kraljestvo.

Murray je zmagovalec treh posamičnih turnirjev za grand slam, še osemkrat je igral v finalu. Osvojil je turnir za odprto prvenstvo ZDA leta 2012, ko je v finalu v petih nizih premagal Novaka Đokovića. S tem je prekinil dolgotrajno negativno tradicijo, ki je dolgo visela nad najboljšimi britanskimi teniškimi igralci, saj je postal prvi britanski zmagovalec turnirja za grand slam po 76 letih, ko je to zadnjič uspelo Fredu Perryju. Z Juanom Martínom del Potrom sta edina teniška igralca z zmago na turnirjih za grand slam od vključno leta 2006, ob dominantnih treh teniških igralcih obdobja: Federerju, Đokoviću in Rafaelu Nadalu. En mesec pred zmago je osvojil tudi zlato medaljo na olimpijskem turnirju v Londonu med posamezniki, ko je v finalu premagal Rogerja Federerja, veselil pa se je tudi srebrne medalje v mešanih dvojicah. Pred tem je štirikrat izgubil v finalih turnirjev za grand slam, trikrat proti Federerju, leta 2008 na turnirju za odprto prvenstvo ZDA, leta 2010 na turnirju za odprto prvenstvo Avstralije in leta 2012 na turnirju za odprto prvenstvo Anglije ter proti Đokoviću leta 2011 na turnirju za odprto prvenstvo Avstralije. Leta 2013 je osvojil odprto prvenstvo Anglije kot prvi britanski igralec po 77 letih. Leta 2016 je dosegel drugo zmago v Wimbledonu, v finalu je premagal Milosa Raonica.

Finali turnirjev za grand slam, posamično (11)

Zmage (3)

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
2012 Odprto prvenstvo ZDA Srbija Novak Đoković 7–6(12–10), 7–5, 2–6, 3–6, 6–2
2013 Odprto prvenstvo Anglije Srbija Novak Đoković 6–4, 7–5, 6–4
2016 Odprto prvenstvo Anglije (2) Kanada Milos Raonic 6–4, 7–6(7–3), 7–6(7–2)

Porazi (8)

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
2008 Odprto prvenstvo ZDA Švica Roger Federer 2–6, 5–7, 2–6
2010 Odprto prvenstvo Avstralije Švica Roger Federer 3–6, 4–6, 6–7(11–13)
2011 Odprto prvenstvo Avstralije (2) Srbija Novak Đoković 4–6, 2–6, 3–6
2012 Odprto prvenstvo Anglije Švica Roger Federer 6–4, 5–7, 3–6, 4–6
2013 Odprto prvenstvo Avstralije (3) Srbija Novak Đoković 7–6(7–2), 6–7(3–7), 3–6, 2–6
2015 Odprto prvenstvo Avstralije (3) Srbija Novak Đoković 6–7(5–7), 7–6(7–4), 3–6, 0–6
2016 Odprto prvenstvo Avstralije (4) Srbija Novak Đoković 1–6, 5–7, 6–7(3–7)
2016 Odprto prvenstvo Francije Srbija Novak Đoković 6–3, 1–6, 2–6, 4–6

Sklici

  1. Longmore A. Encyclopædia Britannica
  2. Brockhaus Enzyklopädie
  3. AsMadrid: PRISA, 1967. — ISSN 1888-6671
  4. http://www.scottishroots.com/people/andy.php
  5. http://news.bbc.co.uk/cbbcnews/hi/newsid_4740000/newsid_4747800/4747822.stm
  6. http://www.theglobeandmail.com/news/world/sleepness-night-as-ballots-in-scottish-independence-vote-are-counted/article20673348/
  7. »Andy Murray: Player Profile«. www.atpworldtour.com. Pridobljeno 6. avgusta 2012.

Zunanje povezave

Kembali kehalaman sebelumnya