Apokalipsa (starogrško: starogrškoἀποκάλυψις[apokalipsis] = odkritje, odstiranje) označuje zapisano skrivno razodetje, zlasti v povezavi z dogodki ob koncu sveta. Danes v pogovornem smislu izraz apokalipsa večinoma predstavlja konec sveta.
Izraz Apokalipsa v ožjem pomenu (z veliko začetnico) predstavlja drugo ime za zadnjo knjigo Svetega pisma: Razodetje. To knjigo je domnevno napisal sveti Janez Evangelist na otoku Patmosu. Poleg pozdravov različnim krščanskim skupnostim vsebuje tudi videnja povezana s koncem sveta.
Poleg Janezovega obstaja še več drugih razodetij, ki niso vključena v Sveto pismo. Vsem tem delom je skupno, da opisujejo nekega preroka, ki mu angel posreduje nekakšno videnje. Videnja po navadi vsebujejo eshatološke prvine - vizije konca sveta.
Konec sveta razumejo verniki številnih verstev kot trenutek, ko se bodo izpolnile prerokbe, ko bo na zemljo prišel napovedani odrešenik ali kar Bog osebno. V tem smislu je konec sveta vesel dogodek. Vendar pa je po prepričanju mnogih konec sveta povezan z materialnim uničenjem sveta, zato izraz apokalisa pogosto enačimo tudi s katastrofo svetovnih razsežnosti. Mnogi ljudje tudi verujejo, da bo ob koncu sveta nastopila poslednja sodba, ko bo Bog ljudi razdelil na dobre in slabe.
Moderni pogledi na konec sveta
Obstaja tudi več modernih scenarijev konca sveta. Med scenariji, ki jih omenja sodobna znanost (oziroma umetnost - zlasti film) velja omeniti naslednje: