Dinastija Tang

Tang 唐
618–690, 705–907 (690–705: Vu Džov)
Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg[1][2][3]
Status	Cesarstvo
Glavno mesto	Čangan (618–683 and 705–904) Luojang (de facto 664–683; de jure 683–705 in 904–907)
Skupni jeziki	srednja kitajšlina
Religija	kitajski budizem daoizem kitajske ljudska verovanja nestorijanstvo manihejstvo zoroastrstvo islam
Vlada	absolutna monarhija
Cesar
• 618–626 (prvi)	Gaodzu
• 626–649	Tajdzong
• 712–756	Šuandzong
• 904–907 (zadnji)	Aj
Zgodovinska doba	vzhodnoazijski srednji vek
• ustanovitev	18. junij 618
• medvladje dinastije Vu Džov	690–705b
• An Lušanov upor	755–763c
• odstop v korist Kasnejšega Ljanga	1. junij 907
Površina
715[4][5]	5.400.000 km2
Prebivalstvo
• 7. stoletje	50 milijonov
• 9. stoletje	80 milijonov
Valuta	kitajski kovanci
Predhodnice Naslednice Dinastija Sui Zahodni turški kaganat Vzhodni turški kaganat Kasnejši Ljang Jang Vu Vujue Min Bivši Šu Dinastija Ljao Drugi turški kaganat
b 8. oktober 690 – 3. marec 705. c 16. december 755 – 17. februar 763.

Dinastija Tang
"Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi
Kitajsko	唐朝
Hanju pinjin	Tángcháo
Transkripcije standardna mandarinščina Hanju pinjin Tángcháo Bopomofo ㄊㄤˊ   ㄔㄠˊ Gvojeu Romatdzjh Tarngchaur Wade–Giles Tʻang2-chʻao2 Tongjong pinjin Tángcháo Mandarinščina Yale Tángcháu IPA [tʰǎŋ.ʈʂʰǎʊ] Vu Romanizacija Daon zau Jue: kantonščina Yalska romanizacija Tòhngchìuh IPA [tʰɔ̏ːŋ.tsʰȉːu] Džjutping Tong4ciu4 Min Nan Hokkien POJ Tông-tiâu Tâi-lô Tông-tiâu Srednja kitajščina Srednja kitajščina dang djew

Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907. Njena predhodnica je bila dinastijo Sui. Vladavino dinastije je med leti 690 in 705 prekinila druga dinastija Zhou, ko je cesarica Wu Zetian prevzela prestol. Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李).

18. junija 618 je Gaodzu (唐高祖) zasedel prestol in dinastije Tang je bila ustanovljena. S tem se je za Kitajsko začela nova doba razcveta in napredka v umetnosti in tehnologiji. Budizem, ki se je po Kitajski začel širiti že v prvem stoletju, je postal prevladujoča vera, sprejeli so jo člani kraljeve družine, pa tudi mnogi državljani.

Prestolnica Čangan (長安) (današnji Šjan) je bila v tistem času eno od največjih mest na svetu. Obdobji dinastij Tang in Han sta pogosto štejeta za obdobji največjega razcveta v kitajski zgodovini.

Tangi so, tako kot Hani, vzdrževali odprte trgovske poti na zahod in jug in na veliko trgovali z oddaljenimi deželami. Mnogo tujih trgovcev se je na Kitajskem naselilo.

Po letu 860 se je moč Tangov začela krhati zaradi vrste uporov znotraj države in v nekdanji provinci, kraljestvu Nandžao (南詔) na jugu. Eden od poveljnikov, Huang Čao (黃巢), je leta 879 zavzel Guangdžov (廣州) in pobil večino od 200.000 prebivalcev, vključno z veliko skupino tujih trgovcev. Konec leta 880 se mu je predalo mesto Luojang, 5. januarja 881 pa je zavzel Čangan. Cesar Šidzong (唐僖宗) je pobegnil v Čengdu in Huang je ustanovil nov začasni režim, ki so ga na koncu vseeno uničile Tangove sile. Sledilo je novo obdobje političnega kaosa.

1. ↑ Blunden & Elvin (1983), str. ;92–93. harv error: no target: CITEREFBlundenElvin1983 (pomoč)
2. ↑ Twitchett & Wechsler (1979), str. 281. harv error: no target: CITEREFTwitchettWechsler1979 (pomoč)
3. ↑ Shin (2014), str. ;39, 47. harv error: no target: CITEREFShin2014 (pomoč)
4. ↑ Turchin, Peter; Adams, Jonathan M.; Hall, Thomas D (december 2006). »East-West Orientation of Historical Empires«. Journal of World-Systems Research. 12 (2): 222. ISSN 1076-156X.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
5. ↑ Taagepera, Rein (1997). »Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia«. International Studies Quarterly. 41 (3): 492. doi:10.1111/0020-8833.00053. JSTOR 2600793.