Jan Andrzej Morsztyn

Jan Andrzej Morsztyn
Jan Andrzej Morsztyn
Rojstvo	24. junij 1621[…]; Wiśnicz Mały[d]
Smrt	8. januar 1693[…] (71 let); Pariz[…]
Državljanstvo	Poljsko-litovska zveza
Poklic	pesnik, pisatelj, politik

Jan Andrzej Morsztyn, poljski pesnik, prevajalec in dostojanstvenik poljskega dvora, * 24. junij 1621, Raciborsk, † 8. januar 1693, Pariz.

Življenje

Jan Andrzej Morsztyn je bil rojen 24. junija 1621 v Raciborsku bližini Krakova v družino premožnih kalvinistov iz rodbine Leliwa. Študiral je na univerzi v Leidnu na Nizozemskem. Številna potovanja po Italiji in Franciji so v njem vzbudila smisel za pridobivanje finančnih sredstev in težnjo po uglajenem plemiškem življenju. Po vrnitvi na Poljsko se je povezal s Stanisławom Lubomirskim, kar je okrepilo njegovo povezavo s poljskim dvorom. Kasneje je zahvaljujoč Jerzyju Lubomirskemu postal član poljskega dvora, kjer je svetoval v številnih pravnih in diplomatskih zadevah ter potoval na diplomatske misije na Madžarsko (1653), Švedsko (1655) in v Avstrijo (1656). Služil je kot poslanec v Sejmu (parlamentu), leta 1656 je postal kraljevi sekretar, 1658 kronski referent, 1668 pa kraljevi zakladnik.

V politiki je Morsztyn zastopal profrancosko stranko, naklonjen francoskim absolutističnim idejam. 16. septembra 1668 je podpisal akt, s katerim je potrdil abdikacijo kralja Ivana II Poljskega in podprl kandidaturo princa Condéja. Svoje profrancosko stališče je jasno zastopal tudi za časa vlade Michała Korybuta Wiśniowieckega in Jana III. Sobieskega. Kasneje se je Morsztyn pridružil opoziciji, kmalu pa je bil obtožen izdaje, razkrivanja in posredovanja skrivnih korespondenc in finančnih nepravilnosti. Spričo obtožb je zapustil Poljsko in se preselil na svoje posestvo v Franciji. Morsztyn je umrl 8. januarja 1693 v Parizu.

Delo

Morsztyn je deloval v obdobju baroka, ko je na Poljskem cvetelo pesništvo v latinskem in poljskem jeziku. Sam je bil eden vodilnih pesnikov tega obdobja (poleg njega je eden večjih predstavnikov Wacław Potocki). Njegov slog je močno zaznamovala ekstravagantnost in senzualna ekspresivnost italijanskega marinizma (poimenovanje po pesniku Giambattisti Mariniju). Večino svojih del je napisal pred letom 1668, svoja dela pa je zaradi visokega položaja in strahu pred preganjanjem in samokritičnosti hranil zgolj v obliki rokopisov – tako je večina njegovih del v tiskani obliki izšla šele v 19. stoletju.

Njegovi najbolj znani pesniški zbirki sta Lutnia (Lutnja) in Kanikuła albo Psia gwiazda (Kanikula ali pasja zvezda). Lutnia (1661) vsebuje preko 200 pesmi po zgledu Marinijeve ljubezenske in erotične poezije, v njej pa je najti tudi humoreskne epigrame ter pesmi v obliki pisem bližnjim. Kanikuła albo Psia gwiazda (1647) prav tako vsebuje preko 30 pesmi, ki so večinoma parafraza Marinijevih erotičnih pesmi. Pojem »kanikula« označuje obdobje vročinskega vala, ki v kontekstu ljubezni in erotike poudarja strast. Poleg Giambattiste Marinija so na Morsztynovo delo vplivali tudi Horacij, Ovidij in Martial (katerih dela je pogosto prevajal ali parafraziral), Jan Kochanowski, Maciej Kazimierz Sarbiewski ter številni drugi italijanski, francoski in nizozemski avtorji. Deloval je tudi kot prevajalec iz italijanščine in francoščine: prevedel je dela Psyche (Giambattista Marini), Amintas (Torquato Tasso) ter Le Cid (Pierre Corneille). Slednji je bil prvi prevod Le Cida v poljščino in do današnjega dne ostaja standardni poljski prevod tega dela.

Literarna dela

Kanikuła albo Psia gwiazda (Kanikula ali pasja zvezda, 1647)
Lutnia (Lutnja, 1661)

Prevodi v slovenščino

Tone Pretnar je prevedel deset izbranih Morsztynovih pesmi, ki so objavljene v antologiji poljske poezije Veter davnih vrtnic: pet sonetov, štiri enokitičnice ter eno daljše pesemsko besedilo.

Nasmehu
Mrliču
Galjotom
Ljubezenske moči
Križcu na prsih nekega dekleta
Pametna
Neznana
Žalostna
Nekomu
K... nagrobnik

Rozka Štefan je prevedla tri Morsztynove pesmi, ki so objavljene v antologiji poljske poezije Prošnja za srečne otoke.

O moji gospodični
Metulj
Ni neumna

Viri

Rozka Štefan. Poljska književnost. Ljubljana: DZS, 1960. (COBISS)
Rozka Štefan. Prošnja za srečne otoke. Antologija poljske ljubezenske lirike. Radovljica: Didakta, 1999. (COBISS)
Literatura Polska. Encyklopedia PWN, 2007: Ur. Sławomir Żurawski. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN.
Czesław Miłosz. The History of Polish Literature. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press, 1983.
Šurla Andrej. (2007). Przekładowe fascynacje Toneta Pretnara. Praca doktorska. Katowice : Uniwersytet Śląski
Tone Pretnar. Veter davnih vrtnic. Antologija pesniških prevodov 1964–1993. Niko Jež in Peter Svetina (ur.). Ljubljana: Slava, 1993. (COBISS)

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Большая российская энциклопедия — Moskva: Большая российская энциклопедия, 2004.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q1768199
↑ ^2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ ^3,0 ^3,1 Visuotinė lietuvių enciklopedija
d:Track:Q76499581
↑ ^4,0 ^4,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
d:Track:Q1264934 d:Track:Q429032 d:Track:Q18446 d:Track:Q1789619
↑ Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741
↑ Brockhaus Enzyklopädie
d:Track:Q237227
↑ Internetowa encyklopedia PWN
d:Track:Q4041526 d:Track:Q1690980

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q1239328_citetype_Q60534428_citetype_Q35127&quot;_data-entity-id=&quot;Q1768199&quot;&gt;[https://bigenc.ru/_Большая_российская_энциклопедия]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Большая_российская_энциклопедия]],_2004.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q1768199]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Большая российская энциклопедия — Moskva: Большая российская энциклопедия, 2004.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q1768199

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q76499581&quot;&gt;[[:d:Q76499581|Visuotinė_lietuvių_enciklopedija]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q76499581]]&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 Visuotinė lietuvių enciklopedija
d:Track:Q76499581

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q1789619&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:hr:Dalibor_Brozović|Brozović&amp;nbsp;D.]],_[[:hr:Tomislav_Ladan|Ladan&amp;nbsp;T.]]&lt;/i&gt;_[[:hr:Hrvatska_enciklopedija_(LZMK)|Hrvatska_enciklopedija]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:hr:Leksikografski_zavod_Miroslav_Krleža|LZMK]],_1999._—_9272&amp;nbsp;p.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1264934]][[d:Track:Q429032]][[d:Track:Q18446]][[d:Track:Q1789619]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
d:Track:Q1264934 d:Track:Q429032 d:Track:Q18446 d:Track:Q1789619

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;[http://www.britannica.com/biography/Jan-Andrzej-Morsztyn_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-5] Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13136&quot;_data-entity-id=&quot;Q237227&quot;&gt;[[:de:s:Brockhaus_Enzyklopädie|Brockhaus_Enzyklopädie]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q237227]]&lt;/div&gt;-6] Brockhaus Enzyklopädie
d:Track:Q237227

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699_citetype_Q55387247&quot;_data-entity-id=&quot;Q4041526&quot;&gt;[http://encyklopedia.pwn.pl/_Internetowa_encyklopedia_PWN]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q4041526]][[d:Track:Q1690980]]&lt;/div&gt;-7] Internetowa encyklopedia PWN
d:Track:Q4041526 d:Track:Q1690980

[1]

[2]

[4]

[3]

[5]