Kongresni trg

	Ljubljana - Kongresni trg
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremični spomenik državnega pomena
	Kongresni trg, pogled z gradu
	Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Lega	Mestna občina Ljubljana
Koordinati	46°3′0.52″N 14°30′13.96″E / 46.0501444°N 14.5038778°E
Arhitekt	Boris Kobe (sredina 20. stol.), Anton Bitenc (ok. 1960), Jože Plečnik (1928-1940), Josip Costaperaria (ok. 1922)
RKD št.	368 (opis enote)
Razglasitev NSDP	18. julij 2009

Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani. Na zahodni strani trg omejuje Slovenska cesta, na severni pa podaljšek Šubičeve ulice. Ob Kongresnem trgu se razprostira park Zvezda.

Kongresni trg je bil 28. julija 2021 dodan na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.^[2]

Arhitektura

Severno in južno stran zapirajo zgradbe. Na trg se iztekajo tudi Wolfova in Vegova ulica ter Gosposka ulica, Gerberjevo stopnišče in Gledališka Stolba. Pomembnejše stavbe na trgu so Kazina, Slovenska filharmonija, stavba Slovenske matice, Cerkev sv. Trojice ali Uršulinska cerkev s samostanom, v katerem sta še Gimnazija Jožeta Plečnika in Šolski muzej, ter Kranjski deželni dvorec, sedež Univerze v Ljubljani, neorenesančno stavbo dunajskega arhitekta Josipa Hudetza.

V parku Zvezda je soha z repliko Emonca, ki so jo našli leta 1836 pri kopanju temeljev Kazine in je bila del nagrobnika, spomenik ženskam, ki so protestirale proti italijanskem ravnanju z ujetniki med drugo svetovno vojno, delo Boža Pengova ter glasbeni paviljon. V parku se nahaja tudi spomenik Sidro, ki je bil po zaslugi slovenskega kapitana Branka Velkaverha na to mesto postavljen leta 1954 kot obeležje priključitvi Primorske k matični domovini, na njem je tudi letnica 510, ki predstavlja prihod Slovanov na to področje. Pred tem je na istem mestu okoli leto dni (1940-41) stal bronast konjeniški spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, konjenik je delo Lojzeta Dolinarja, ki so ga Italijani leta 1941 odstranili po zasedbi Ljubljane med drugo svetovno vojno. Obstaja tudi mit, da naj bi bilo razstavljeno sidro z italijanske čezoceanke Rex, ki so jo ob koncu vojne potopili ob slovenski obali, vendar to ne drži.^[3]

Ob preureditvi trga je Plečnik pred Uršulinsko cerkev dogradil stopnišče in postavil steber sv. Trojice - kužno znamenje, ki je prej stalo na Ajdovščini. Steber je delo baročnega kiparja Luke Misleja, figure pa verjetno delo Francesca Robbe.

Na jugozahodni strani Kongresnega trga, pod in ob Slovenski cesti so odkrili severna emonska vrata in jih preuredili v galerijo Emonska vrata. Južni rob trga kaže potek zimskega obzidja, potek srednejveškega obzidja pa označuje fasada nekdanjega Deželnega dvorca, današnjega sedeža Univerze v Ljubljani.

Zgodovina

Razglasitev ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov na Kongresnem trgu leta 1918

Sam trg je bil delno odprt prostor ob nekdanjem jarku ob severni strani obzidja okrog Novega trga, že v času baroka. Za potrebe kongresa Svete alianse, ki je potekal v Ljubljani, so jarek zasuli, obstoječi Kapucinski trg razširili in preuredili na prostoru podrtega kapucinskega samostana; posledično so po kongresu tudi preimenovali trg v Kongresni trg. Parkovne površine so uredili leta 1824 po naročilu župana Hradeckega, ko so zasadili drevored. Sedanjo ureditev s platanami je predlagal Jože Plečnik pred drugo svetovno vojno. Po njegovih načrtih so tlakovali odprt prostor, ki je bil nato preurejen v parkirišče.

Večji del prostora danes zavzema Park Zvezda. Na južnem delu trga, med Uršulinsko cerkvijo, parkom Zvezda, Filharmonijo in palačo Univerze v Ljubljani ter nizom hiš roba trga, je bilo večje javno parkirišče, ki so ga leta 2011 preuredili v površino za pešce. Parkirna mesta je nadomestila garažna hiša, zgrajena pod trgom; slednja lahko v petih podzemnih etažah sprejme 720 avtomobilov (od tega 34 za voznike invalide).^[4] Med prenovo trga so gradbinci odstranili nekaj prvotnih Plečnikovih platan ter drugim odrezali koreninski sistem ter veje; v času gradnje pa so zaradi gradbenih del pričele pokati tudi bližnje stare zgradbe.^[5]

Prenovljeni trg je bil uradno odprt 3. julija 2011 z izvedbo Mahlerjeve Simfonije tisočev, združena orkestra SF iz Ljubljane in Zagreba ter pevske zbore je vodil dirigent Valerij Gergijev, sodelovalo je več kot 1.100 slovenskih, hrvaških in ruskih glasbenikov.^[6]

Slabe tri mesece po odprtju prenovljenega trga^[7] so se na ploščadi pričele pojavljati razpoke; slednje so posledice spremembe tehnologije tlakovanja in morebitnega prehitrega sušenja betona.^[8]^[9]

Poimenovanje

Kapucinski trg (1606 - 1821)^[10]; Prvi samostan je bil ustanovljen leta 1606 in je stal na sedanjem Kongresnem trgu. Ukinjen je bil leta 1809.
Kongresni trg (1821 - 1945)^[10]
Trg revolucije (1945 - 1974)^[10]
Trg osvoboditve (1974 - 1991)^[10]
Kongresni trg (1991)^[10]

Park Zvezda

Park Zvezda je bil urejen leta 1984. Na tem prostoru je do polovice 19. stoletja stal kapucinski samostan z vrtovi. Ime je dobil zaradi simetrične, zvezdaste razporeditve poti, ki tečejo čez celoten park. To je bil prvi javni mestni park. Zvezdasta zasnova je bila tedaj v Evropi zelo pogosta oblika parkov, uveljavili pa so jo Francozi. Najprej so park zasadili z jagnedi, ki pa nimajo dolge življenjske dobe. Kasneje so zasadili divje kostanje. Med vojnama je Plečnik tlakoval Kongresni trg, park obdal s kamnitimi stebrički, kostanje v parku pa zamenjal s platanami, ki stojijo še danes. V parku stoji vodnjak, na mestu, kot je stal v času kapucinskega samostana. Peščene poti, izdelane po prenovi, so povzete po osnovni, parkovni funkciji tega prostora.