Share to: share facebook share twitter share wa share telegram print page

Lan

Navadni lan

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Malpighiales
Družina: Linaceae (lanovke)
Rod: Linum (lan)
Vrsta: L. usitatissimum
Znanstveno ime
Linum usitatissimum
L.
Sinonimi

Linum crepitans (Boenn.) Dumort.
Linum humile Mill.
Linum indehiscens (Neilr.) Vavilov & Elladi[1]

Lan, tudi navadni ali evrazijski lan (znanstveno ime Linum usitatissimum) je kulturna rastlina rodu Linum iz družine Linaceae. Uporablja se predvsem za izdelavo obleke in lanenega olja.

Opis

Kulturni lan se lahko z gospodarskega vidika deli na preje, oljne preje in oljnice. Semena lanenega olja vsebujejo 30–40 % maščobe, 25 % beljakovin in 8 % vode. Okrogli koren oljnega lanu lahko raste na globokih tleh do globine 1,0 m, stranski koreni tvorijo fino razvejano mrežo do globine 0,3 m. Rastlina ima eno glavno steblo z razvejanjem od dna stebla (več poganjkov). Barva semena se razlikuje glede na sorto in je lahko od rumene do srednje rjave.

Zgodovina

Najzgodnejši primer uporabe lana je iz Gruzije. V jami so našli zvitke lana stare okrog 30.000 let, kar je zelo staro.[2][3][4] Ljudje so prvič začeli gojiti lan na območju rodovitnega polmeseca, to je v Aziji.[5]

Sklici

  1. »The Plant List: A Working List of All Plant Species«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
  2. »These Vintage Threads Are 30,000 Years Old«. NPR.org. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 4. decembra 2010. Pridobljeno 13. novembra 2010.
  3. Balter, M (2009). »Clothes make the (Hu) Man«. Science. 325 (5946): 1329. doi:10.1126/science.325_1329a. PMID 19745126.
  4. Kvavadze, E; Bar-Yosef, O; Belfer-Cohen, A; Boaretto, E; Jakeli, N; Matskevich, Z; Meshveliani, T (2009). »30,000-Year-Old Wild Flax Fibers«. Science. 325 (5946): 1359. Bibcode:2009Sci...325.1359K. doi:10.1126/science.1175404. PMID 19745144. S2CID 206520793.
  5. Fu, Y.-B. (2011). »Genetic evidence for early flax domestication with capsular dehiscence«. Genetic Resources and Crop Evolution. 58 (8): 1119–1128. doi:10.1007/s10722-010-9650-9. S2CID 22424329.
Kembali kehalaman sebelumnya