Od januarja 2007 oznake ISBN sestavlja 13 števk, tovrstno označevanje pa je združljivo s črtnokodnimi oznakami standarda EAN-13 (European Article Number; kakršen je v uporabi tudi pri označevanju prodajnih izdelkov v trgovinah).
Standardna knjižna številka (SBN) je komercialni sistem, ki uporablja devetmestne številke za identifikacijo knjig. Leta 1965 ga je ustvaril Gordon Foster, profesor statistike na Kolidžu svete Trojice v Dublinu,[1] za prodajalce knjig in papirnico WHSmith in druge.[2] Format identifikacije ISBN je leta 1967 v Združenem kraljestvu zasnoval David Whitaker[3][4] velja za "očeta ISBN")[5], v ZDA pa leta 1968 Emery Koltay[3], ki kasneje postal direktor ameriške agencije RR Bowker).[5][6][7]
10-mestni zapis ISBN je zasnovala Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in je bil objavljen leta 1970 kot mednarodni standard ISO 2108.[8][9] Združeno kraljestvo je uporabljalo devetmestno oznako SBN do leta 1974.
