Nagrobnik Mihaela Dežmana na ljubljanskem Navju, napisan v metelčici: Mihael Dežman, Radolečan iz Berd, rojen 23. kimovca 1783. Kupec. Živ in mrtev ubogem dobrotnek, de nekjer ne bolšega; vežam božjim podpora, vsem izgled, perjatel homeopatii in slovenščene. U. 17. prosenca 1835, neoženjen. Večen mu spomin.
Mihael Dežman je bil premožen ljubljanski trgovec, ki se ni nikoli poročil.
Bil je zaveden Slovenec, prijatelj in podpornik jezikoslovcaFranca Serafina Metelka, utemeljitelja metelčice.
Trgovci Dežmani so imeli v lasti hišo na Stritarjevi (tedanji Špitalski) ulici nasproti Kresije, v kateri so imeli trgovino.
Mihael Dežman si je leta 1833 na pročelju te hiše omislil prvi javni slovenski napis v Ljubljani: Bog blagoslovi naše delo.[1] Po potresu so namesto te in sosednje hiše v Špitalski ulici zgradili sedanjo palačo, Filipov dvorec.[2]
Ko je leta 1834 umrl njegov brat Klemen, sodni aktuar v Idriji, je Mihael Dežman vzel k sebi v Ljubljano Klemnova sinova Dragotina in Andreja. Oba nečaka je poslal na šolanje v zavod Rudolfinum v Salzburg (1831-1834). Ko je umrl, sta se nečaka vrnila v Ljubljano. Dragotin Dežman (1821–1889), kasnejši politik, arheolog, botanik in kustos, je nato nadaljeval šolanje v Ljubljani ter na Dunaju in se 1849 vrnil v Ljubljano.
Nagrobnik Mihaela Dežmana je ohranjen na Navju v Ljubljani in je eden redkih z napisom v metelčici.
Viri
↑Silvester Kopriva: Ljubljana skozi čas, Založba Borec, Ljubljana, 1989, (COBISS), str. 52.
