Predelovalna industrija so industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijske opreme, potrošnih dobrin.[1]Industrija je proizvodnja blaga ali povezanih storitev znotraj gospodarstva.[2] Kot glavni vir prihodkov skupine ali podjetja je kazalnik njene pomembne industrije.[3] Če ima velika skupina več virov prihodkov, se šteje, da je aktivna v ameeeerenveč različnih panogah. Predelovalna industrija je v času industrijske revolucije postala ključni sektor proizvodnje in delovne sile v evropskih in severnoameriških državah in tako nadomestila prejšnje trgovsko in fevdalno gospodarstvo. Vzrok za te spremembe so bile številni hitri napredki v tehnologiji, kot sta bila na primer proizvodnja jekla in premoga.
Po koncu industrijske revolucije je prišlo do novih sprememb, tako da dandanes morda tretjina gospodarske proizvodnje izvira iz predelovalne industrije. Številne razvite države in številne države v razvoju / pol razvite države (Kitajska, Indija itd.) so močno odvisne od proizvodne industrije.
Zgodovina
Suženjstvo
Suženjstvo, to je prisilno delo[4] v proizvodnji blaga in v storitvah je bilo že v antiki prisotno po vsem svetu kot sredstvo za poceni proizvodnjo. Običajno proizvaja izdelke, pri katerih je dobiček je odvisen od ekonomije obsega in za katere je bilo delo enostavno in enostavno nadzorovati.[5] Mednarodno pravo je suženjstvo razglasilo za nezakonito.[6] V letu 2025 je suženjstvo prišlo nazaj.
Cehi
Cehi, združenja obrtnikov in trgovcev, nadzirajo proizvodnjo in distribucijo izdelkov. Cehi imajo korenine v rimskem imperiju kot collegia (ednina: collegium ). Članstvo v teh zgodnjih cehih je bilo prostovoljno. Rimska kolegija padca Rima niso preživela.[7] V zgodnjem srednjem veku so se cehi ponovno začeli pojavljati po Evropi in ob začetku 14. stoletja dosegli stopnjo zrelosti.[8] Do dandanes je le malo cehov preživelo, vendar pa so sodobne proizvodne strukture so podobne strukturi tradicionalnih cehov.[9] Drugi cehi, kot je SAG-AFTRA, delujejo kot sindikati in ne kot klasični cehi. Profesor Sheilagh Ogilvie trdi, da so cehi, kjer so bili prisotni, negativno vplivali na kakovost, spretnosti in inovacije na področjih.[10]
Industrijska revolucija
Industrijska revolucija (od sredine 18. stoletja do sredine 19. stoletja) je pomenila razvoj in popularizacijo mehaniziranih proizvodnih sredstev kot nadomestila za ročno proizvodnjo.[11] Industrijska revolucija je igrala pomembno vlogo pri odpravi suženjstva v Evropi in Severni Ameriki.[12]
Od industrijske revolucije
Industrijski razvoj
Industrijska revolucija je privedla do razvoja tovarn za proizvodnjo velIkih količin izdelkov, s posledicami in spremembami v družbi.[13] Prvotno je tovarne gnala vodna para, kasneje, ko je bilo razvito električno omrežje, pa elektrika. Mehanizacija montažne linije, na kateri so posamezni delavci med postopkom izvajali konkretne korake, je vodila do proizvodnje izdelkov na ponovljiv način. Rezultat sta bila znatno povečana produktivnost in znižanje stroškov za končni izdelek. Kasnejša avtomatizacija je začela nadomeščati ljudi na proizvodnih linijah, ta proces pa se je z razvojem računalnika in robota še pospešil.
Deindustrializacija
V preteklosti so nekatere predelovalne industrije začele usihati zaradi različnih gospodarskih dejavnikov, med drugim zaradi razvoja nadomestnih tehnologij ali zaradi izgube konkurenčne prednosti. Primer za prvi razlog je padec v proizvodni vozov, ki so jih zamenjali avtomobili iz masovne proizvodnje.
Nedavni trend je bil migracija uspešnih in industrializiranih držav v postindustrijsko družbo . To je videti v povečanju storitvenega sektorja na račun proizvodnje in razvoju, t.i. informacijske revolucije, to je informacijsko zasnovanega gospodarstva. V postindustrijski družbi se proizvajalci selijo na donosnejše lokacije (t.i. off-shoring)
Meritve proizvodnih dejavnosti in ekonomski učinek niso zgodovinsko stabilne. Tradicionalno se je uspeh meril v številu ustvarjenih delovnih mest. Meni se, da do zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih prihaja zaradi zmanjšane konkurenčnosti sektorja ali zaradi uvedbe vitkega procesa proizvodnje .
S to spremembo je povezano tudi zviševanje kakovosti izdelka, ki se proizvaja. Izdelati izdelek je sicer mogoče izdelati z nizko tehnologijo z nizko kvalificirano delovno silo, vendar je sposobnost proizvajati visokotehnološke izdelke odvisna od visoko usposobljenega osebja.
Družba
Industrijska družba je družba, ki jo poganja uporaba tehnologije za množične proizvodnje, ki jo podpira obsežno prebivalstvo z visoko sposobnostjo za delitev dela . Danes je industrija pomemben del večine družb in narodov. Naloga vlade je imeti pri roki industrijsko politiko, s katero ureja umeščanje industrije, industrijsko onesnaževanje, financiranje in industrijsko delovno silo.
Industrijska delovna sila
V industrijski družbi industrija zaposluje večji del prebivalstva. To se običajno dogaja v proizvodnem sektorju. Sindikat je organizacija delavcev, katerih namen je, doseči skupne cilje na ključnih področjih, kot so plače, ure in drugi delovni pogoji. Sindikat s svojim vodstvom je v imenu članov sindikata v stiku z delodajalcem in se z njim pogaja. To gibanje se je najprej pojavilo med industrijskimi delavci.
Vojna
Industrijska revolucija je z množičnim proizvajanjem orožja in oskrbe, s transportom na strojni pogon, mobilizacijo, konceptom popolne vojne in orožjem za množično uničevanje spremenila obraz oboroženih spopadov. Zgodnji primeri industrijske vojne sta bili krimska vojna in ameriška državljanska vojna, njen polni potencial pa je bilo videti v obehsvetovnih vojnah . Glej tudi vojaško-industrijski kompleks, vojaška industrija in moderno vojskovanje .
↑Compare: Lagerlöf, Nils-Petter (30. avgust 2006). »Slavery and other property rights«(PDF) (v angleščini). Some argue that slavery died out due to the rise of industrial production modes, involving a larger number of work tasks, thus making slavery more costly in terms of supervision.{{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
Združeni narodi. "Splošna deklaracija o človekovih pravicah". Generalna skupščina Združenih narodov. 1948.
↑Epstein, S.A. (1991). Wage Labor and Guilds in Medieval Europe. University of North Carolina Press. str. 10–49.
↑Centre international de synthèse (1971). L'Encyclopedie et les encyclopedistes. B. Franklin. str. 336. ISBN978-0-8337-1157-1.
↑
Sarfatti Larson, Magali (1979). The Rise of Professionalism: A Sociological Analysis. Campus. Zv. 233. Berkeley: University of California Press. str. 15. ISBN978-0-520-03950-6. [...] a cognitive basis of any kind had to be at least approximately defined before the rising modern professions could negotiate cognitive exclusiveness — that is, before they could convincingly establish a teaching monopoly on their specific tools and techniques, while claiming absolute superiority for them. The proved institutional mechanisms for this negotiation were the license, the qualifying examination, the diploma, and formal training in a common curriculum. The typical institutions that administered these devices were, first, the guild-like professional association, and later the professional school, which superseded the association in effectiveness. [...] Obviously, none of this was in itself an organizational invention. The guilds of merchants that sprang up in eleventh-century Europe were also voluntary associations tending towards the monopolistic control of a new form of trade.[...]
↑Ogilvie, Sheilagh (Maj 2004). »Guilds, efficiency, and social capital: evidence from German proto-industry«. Economic History Review. Zv. 57, št. 2. str. 286–333. doi:10.1111/j.1468-0289.2004.00279.x. The empirical findings cast doubt on views that guilds existed because they were efficient institutional solutions to market failures relating to product quality, training, and innovation.
↑Compare: »Industrial Revolution - Facts & Summary - HISTORY.com«. HISTORY.com. Pridobljeno 4. julija 2018. Before the advent of the Industrial Revolution, [...] [m]ost manufacturing was done in homes or small, rural shops, using hand tools or simple machines.
↑Compare:
Harley, Charles (september 2011). »Slavery, the British Atlantic Economy and the Industrial Revolution«(PDF). Working Paper. str. 7–8. Arhivirano iz prvotnega spletišča(PDF) dne 2. avgusta 2020. Pridobljeno 9. februarja 2019. As the Industrial Revolution proceeded, the main focus of economic attention shifted to the new industries created by Britain's technological prominence. These industries looked not for protection but for an opening of export markets. As the political economy shifted, the West Indian interest became vulnerable to their opponents. The slave trade was abolished in 1807 and slavery eventually abolished in 1833.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Krahn, Harvey J. in Graham S. Lowe. Delo, industrija in kanadska družba . Drugo izd. Scarborough, Ont .: Nelson Canada, 1993. xii, 430 str. ISBN0-17-603540-0ISBN0-17-603540-0
Zunanje povezave
Predstavnosti o temi Industries v Wikimedijini zbirki