Predsednik Republike Hrvaške (hrvaškoPredsjednik Republike Hrvatske) je državni poglavar Republike Hrvaške. Predsednikov mandat traja pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat.
Uradna rezidenca predsednika Republike oziroma Urad predsednika Republike se nahaja v Zagrebu, na Pantovčaku, imenovana Predsedniški dvori (zgrajena v času SFRJ pod imenom Vila Zagorje).
Zgodovina
Socialistično republiko Hrvaško v SFR Jugoslaviji je vodila skupina funkcionarjev komunistične partije, ki je ustanovila kolektivno predsedstvo s predsednikom predsedstva na čelu. Prve demokratične volitve leta 1990 niso neposredno izvolile članov predsedstva. Parlament je bil zadolžen za zapolnitev teh položajev kot v socialističnem obdobju. Na volitvah je zmagala HDZ, njen vodja Tuđman pa je predsedniško funkcijo prevzel 30. maja 1990. Hrvaški sabor je 25. julija istega leta sprejel več ustavnih sprememb, vključno z amandmajem LXXI, ki je ustanovil položaj predsednika in podpredsednikov. Božična ustava, sprejeta 22. decembra 1990, je določila polpredsedniški sistem in zahtevala predsedniške volitve.[1]
Tuđman je na predsedniških volitvah zmagal leta 1992, slovesna inavguracija je potekala 12. avgusta 1992. Leta 1997 je bil ponovno izvoljen, istega leta pa je bila spremenjena tudi ustava Hrvaške.[1] Po njegovi smrti leta 1999 je bila ustava spremenjena in večina predsedniških pooblastil je bila prenesena na parlament in vlado, kar je na Hrvaškem ustvarilo parlamentarni sistem.[2]Stipe Mesić je leta bil na mesto predsednika izvoljen dvakrat; leta 2000 in 2005. Ivo Josipović, kandidat SDP, je zmagal na predsedniških volitvah v letih 2009–2010.[3]Kolinda Grabar-Kitarović je zmagala na volitvah 2014–15 in postala prva predsednica.[4]
Urad predsednika republike (hrvaško Ured predsjednika Republike) je sestavljen iz osebja predsednika Hrvaške in pomožnega osebja, ki poroča predsedniku. Od maja 2008 je bilo v uradu zaposlenih 170 uslužbencev, najvišja stopnja osebja pa je bila določena z Uredbo o notranji organizaciji urada predsednika Hrvaške, in sicer na 191.[9] V vladnem proračunu za leto 2009 je bilo uradu dodeljenih 54 milijonov kun (približno 7,3 milijona evrov).[10] Neto mesečna plača predsednika je 23.500 kun (približno 3.170 evrov).[11][12]
Kabinet predsednika je ustanovil Franjo Tuđman z uredbo predsednika 19. januarja 1991.[13] Kabinet vodi vodja kabineta (hrvaško: predstojnik ureda), ki ga imenuje predsednik. Predsedniki razglašajo podzakonske akte, ki urejajo sestavo urada.[14] Urad zaposluje svetovalce predsednika in vključuje osem oddelkov, štiri svete, komisijo za pomilostitev ter dve komisiji za odlikovanja in podelitve nagrad.[15]
Imuniteta in obtožba
Predsednik Hrvaške uživa imuniteto - predsednika ni dovoljeno aretirati niti zoper predsednika ni mogoče začeti nobenega kazenskega postopka brez predhodnega soglasja ustavnega sodišča. Edini primer, v katerem imuniteta ne velja, je, če je bil predsednik ujet pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora več kot pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je pridržal predsednika, o tem nemudoma obvestiti predsednika ustavnega sodišča.[16]
Predsednik Hrvaške je lahko obtožen za vsako kršitev ustave, storjeno pri opravljanju dolžnosti. Postopek obtožbe lahko začne hrvaški parlament z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev parlamenta. O obtožbi predsednika nato odloči ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih sodnikov. Če ustavno sodišče obtoži predsednika, predsedniku preneha mandat.[17]
Po predsedovanju
Nekdanji predsedniki Republike Hrvaške so upravičeni do urada in dveh uslužbencev, ki jih plača država. Poleg tega so nekdanjim predsednikom dodeljeni voznik, službeni avto in telesni stražarji. Hrvaška vlada mora te ugodnosti zagotoviti na 30 dni po izteku mandata, na predsednikovo osebno zahtevo.[18] Urad nekdanjega predsednika Stjepana Mesića se nahaja v Grškovićevi ulici v Zagrebu. Urad zaposluje svetovalca za odnose z javnostmi in zunanjepolitičnega svetovalca.[19] Urad je bil ustanovljen leta 2010 in je imel letni proračun 1,3 milijona kun (približno 175.000 €). Po besedah Mesića, bo njegova nov urad na voljo hrvaškim podjetjem, da jim bo pomagal razširiti trg.[20] Od ustanovitve urada nekdanji predsednik Mesić sprejema tudi tuje diplomate in obiske v tujini, kjer se srečuje z uradniki in občasno predava.[21][22]
Pravice nekdanjih predsednikov opredeljuje parlamentarni zakon, sprejet leta 2004, v prvem mandatu Stjepana Mesića.[23] Pred sprejetjem tega zakona je ustava določala, da nekdanji predsedniki postanejo dosmrtno člani zbornic hrvaškega parlamenta, razen če predsednik ne zahteva drugače.[24] Tega v praksi nikoli niso izvajali, saj je Franjo Tuđman umrl na položaju, županijska zbornica pa je bila ukinjena pred koncem prvega Mesićevega mandata.[25]
Predsedniška palača (hrvaško: Predsjednički dvori) ali Pantovčak v Zagrebu je uradno delovno mesto predsednika. Predsednik dejansko ne živi v stavbi, saj se uporablja kot urad predsednika Hrvaške in ne kot rezidenca. Posestvo obsega 3.700 kvadratnih metrov. Kot uradna rezidenca je služila, ko se je tja po bombardiranju Banskih dvorov oktobra 1991 preselil takratni predsednik Franjo Tuđman. Poleg prvotne zgradbe je bil leta 1993 zgrajen 3.500 kvadratnih metrov velik prizidek, pomožna zgradba s pisarniškimi varnostnimi službami in zaklonišče pred bombnimi napadi. Stavbo, prej znano kot Vila Zagorje ali Titova vila, so zasnovali arhitekti Vjenceslav Richter in Kazimir Ostrogović, dokončali pa so jo leta 1964 za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.[28][29]
↑»Arhiva izbora« [Elections Archive] (v hrvaščini). State Election Commission. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2011. Pridobljeno 13. novembra 2011.
↑»Zagreb 06.07.2011«. Office of the former president Stjepan Mesić. 25. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2012. Pridobljeno 8. decembra 2011.
↑»Kosovo 21.07.2011«. Office of the former president Stjepan Mesić. 25. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2012. Pridobljeno 8. decembra 2011.