Share to: share facebook share twitter share wa share telegram print page

Rossovo morje

Rossovo morje
Morski led v Rossovem morju
Morski led v Rossovem morju
Lokacija Rossovega morja
Lokacija Rossovega morja
Rossovo morje
Antarktična morja z Rossovim morjem spodaj levo
Antarktična morja z Rossovim morjem spodaj levo
LegaAntarktika
VrstaMorje
EtimologijaJames Ross
Glavni odtokiJužni Ocean

Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva. Je najjužnejše morje na Zemlji. Morje je dobilo ime po britanskem raziskovalcu Jamesu Rossu, ki je to območje obiskal leta 1841. Zahodno od morja se nahajata Rossov otok in Viktorijina dežela, na vzhodu pa Rooseveltov otok in Polotok Edward VII. v Deželi Marie Byrd. Najjužnejši del morja je pokrit z Rossovo ledeno polico in je približno 320 km oddaljen od južnega tečaja. Njegove meje in območje je Novozelandski nacionalni inštitut za raziskave vode in atmosfere opredelil kot površino 637.000 kvadratnih kilometrov.[1]

Kroženje Rossovega morja nadzoruje oceanski vrtinec, ki ga poganja veter, na tok pa močno vplivajo trije podmorski grebeni, ki potekajo od jugozahoda proti severovzhodu.[navedi vir] Cirkumpolarni globokomorski tok je razmeroma topla, slana in s hranili bogata vodna masa, ki se na določenih mestih steka na celinsko polico.[2][3] Rossovo morje je večino leta prekrito z ledom.[navedi vir]

V vodi, polni hranilnih snovi, je veliko planktona, kar spodbuja bogato morsko favno. Na območju živi vsaj deset vrst sesalcev, šest vrst ptic in 95 vrst rib ter številni nevretenčarji, morje pa ostaja razmeroma nedotaknjeno s strani človeka. Nova Zelandija trdi, da je morje v njeni pristojnosti kot del Rossovega odvisnega ozemlja. Morski biologi menijo, da ima morje veliko biološko raznolikost, zato se v njem izvajajo številne znanstvene raziskave. Na to območje se osredotočajo tudi nekatere okoljevarstvene skupine, ki si prizadevajo za razglasitev tega območja za svetovni morski rezervat. Leta 2016 je bila z mednarodnim sporazumom ta regija prepoznana kot morski park.[4]

Opis

Rossovo morje je leta 1841 odkrila Rossova odprava. Na zahodu Rossovega morja je Rossov otok z ognjenikom Erebus, na vzhodu pa Rooseveltov otok. Južni del pokriva Rossova ledena polica.[5] Roald Amundsen je svojo odpravo na južni tečaj začel leta 1911 iz Zaliva kitov, ki se je nahajal na polici. McMurdov morski rokav na zahodu Rossovega morja je pristanišče, ki je poleti običajno brez ledu. Najjužnejši del Rossovega morja je Gouldova obala, ki je od geografskega južnega tečaja oddaljena približno dvesto kilometrov.

Geologija

Kontinentalna polica

Batimetrična karta Rossovega morja na Antarktiki

Rossovo morje (in Rossova ledena polica) prekriva globoko kontinentalno polico. Čeprav je povprečna globina svetovnih kontinentalnih polic (na prelomu police in celinskim pobočjem) približno 130 metrov,[6][7] je povprečna globina Rossove police okoli 500 metrov.[8] V zahodnem delu Rossovega morja (vzhodne zemljepisne dolžine) je plitvejše kot v vzhodnem delu (zahodne zemljepisne dolžine).[8] To stanje je posledica ciklov erozije in odlaganja sedimentov zaradi širjenja in krčenja ledenih pokrovov, ki so v oligocenu in pozneje[9] prekrivali polico. Podobne globine so prisotne tudi na drugih lokacijah po Antarktiki.[10] Erozija je bila bolj osredotočena na notranje dele police, medtem ko je odlaganje sedimentov prevladovalo na zunanjem delu, zaradi česar je notranji del police postal globlji od zunanjega.[9][11]

Geologija morskega dna Rossovega morja na Antarktiki s prikazom glavnih kotlin in mest vrtanja

Seizmične raziskave v drugi polovici dvajsetega stoletja so opredelile glavne značilnosti geologije Rossovega morja.[12] Najgloblje ali temeljne kamnine so prelomljene v štiri glavne severno usmerjene sisteme tektonskih jarkov, ki so kotline za sedimentno zapolnitev. Te kotline vključujejo Severno kotlino in kotlino Viktorijine dežele na zahodu, Osrednje kotlino in Vzhodno kotlino, ki je približno enako široka kot ostale tri. Coulmansko višavje ločuje Viktorijino kotlino in Centralno kotlino, Centralno višavje pa Centralno kotlino in Vzhodno kotlino. Do večine prelomov in spremljajočega nastankov tektonskih jaškov ter raztezanja skorje je prišlo med odrivanjem mikrokontinenta Zealandija od Antarktike v Gondvani v krednem obdobju.[13] Paleogenski in neogenski prelomi in razširitve so omejene na Viktorijino kotlino in Severno kotlino.[14][15]

Stratigrafija

Tektonski jarki zgrajeni iz temeljnih kamnin so zapolnjeni z riftnimi sedimenti nejasne vrste in starosti.[12] Razširjena diskordanca je zarezala v temeljno kamnino in sedimentno zapolnitev velikih kotlin.[12][16] Nad to glavno diskordanco (imenovano RSU-6[17]) se nahaja vrsta ledeniških morskih sedimentnih enot, ki so se odlagale med večkratnim napredovanjem in umikanjem antarktičnega ledenega pokrova po morskem dnu Rossovega morja v oligocenu in pozneje.[9]

Geološko vrtanje

Z vrtanjem so bili na zahodnem robu morja pridobljeni vzorci jeder kamnin. Najambicioznejša nedavna prizadevanja sta projekt Cape Roberts (CRP) in projekt ANDRILL.[18][19][20] V 28. fazi projekta Deep Sea Drilling Project (DSDP) je bilo opravljenih več vrtanj (270-273) v osrednjem in zahodnem delu morja.[21] S tem je bila določena stratigrafija večine starejših ledeniških sekvenc, ki vključujejo oligocenske in mlajše sedimente. Predlagano je, da je velika diskordanca RSU-6 v Rossovem morju označevala globalni podnebni dogodek in prvi pojav antarktičnega ledenega pokrova v oligocenu.[22][23][24]

V letu 2018 je 374. odprava Mednarodnega programa za odkrivanje oceanov (IODP), najnovejšega naslednika DSDP, v osrednjem delu Rossovega morja izvrtala dodatne vrtine (U1521-1525) za ugotavljanje zgodovine neogenskega in kvartarnega ledenega pokrova.[25]

Temeljne kamnine

Izvor temeljnih kamnin in zapolnitve znotraj tektonskih jarkov je znan le na nekaj lokacijah. Temeljne kamnine so bile vzorčene na vrtalni lokaciji 270 v okviru projekta DSDP faze 28, kjer so bile pridobljene metamorfne kamnine neznane starosti,[21] in v vzhodnem delu Rossovega morja, kjer so bile zbrane s plovnim bagrom.[26] Na obeh lokacijah so metamorfne kamnine meloniti, deformirani v kredi, kar kaže na izjemno raztezanje Rossovega zaliva v tem času.[27][26]

Dežela Marie Byrd – Kamnine, ki so izpostavljene v zahodnem delu dežele Marie Byrd na polotoku Edward VII. in v Fordovem gorovju, lahko predstavljajo temelj v vzhodnem delu Rossovega morja.[28] Najstarejše kamnine so permski sedimenti Swansonske formacije, ki so rahlo metamorfozirane. Fordov granodiorit devonske starosti vdira v te sedimente. Kredni granit Byrdove obale pa vdira v starejše kamnine. Byrdovo obalo in starejše formacije so razrezali bazaltni jarki. V Fordovem in Fosdickovem gorovju so raztresene pozno kenozojske vulkanske kamnine, ki jih zahodno od polotoka Edvarda VII. ni. Metamorfne kamnine, migmatiti, se nahajajo v Fosdickovem gorovju in Aleksandrinem gorovju.[29][30] Te so bile v kredi metamorfozirane in deformirane.[31][32]

Rossova superskupina in superskupina Beacon (The Ross Supergroup system and Beacon Supergroup) – Rossov sistem kamnin izpostavljenih v Viktorijini deželi in v Transantarktičnem gorovju na zahodni strani Rossovega morja,[33][34] sta možni temeljni kamnini pod sedimentnim pokrovom morskega dna. Kamnine izvirajo iz zgornjega prekambrija do spodnjega paleozoika in so se na mnogih mestih deformirale med Rossovo orogenezo v kambriju.[34] Te miogeosinklinalne metasedimentne kamnine so delno sestavljene iz kalcijevega karbonata, pogosto tudi iz apnenca. Skupine v Rossovem sistemu vključujejo skupino Robertsonovega zaliva, skupino Priestley, skupino Skelton, skupino Beardmore, skupino Byrd, skupino kraljice Maud in skupino Koettlitz.

Skupina Robertsonovega zaliva je zelo podobna drugim članom Rossovega sistema. Kamnine skupine Priestley so podobne kamninam skupine Robertsonovega zaliva in vključujejo temne skrilavce, argilite, meljevce, drobne peščenjake in apnence. Najdemo jih v bližini Priestleyjevega in Campbellovega ledenika. Trideset kilometrov vzdolž spodnjega dela Skeltonovega ledenika so apnenčasti muljasti peščenjaki in argiliti skupine Skelton. Na območju med spodnjim Beardmorovim ledenikom in spodnjim Shackeltonovim ledenikom se nahaja skupina Beardmore. Severno od Nimrodinega ledenika se nahajajo štiri blokovske prelomnice, ki sestavljajo Byrdovo skupino. Vsebina skupine kraljice Maud je v glavnem posttektonski granit.

Beaconov peščenjak devonsko-triasnega izvora[35] in Karoo-Ferrar vulkanske kamnine jurskega izvora so od Rossove superskupine ločene s Kukrijevim peneplenom. Po poročilih naj bi bile v jedrih vrtine projekta Cape Roberts na zahodnem robu Rossovega morja odkrite Beaconove kamnine.[36][37][38][39]

Oceanografija

Kroženje

Cvetenje v Rossovem morju, januar 2011

Kroženje Rossovega morja, v katerem prevladujejo polinjasti procesi, je na splošno zelo počasno. Cirkumpolarna globoka voda (CGV) je razmeroma topla, slana in s hranili bogata vodna masa, ki se na določenih mestih v Rossovem morju steka na kontinentalno polico. Ta vodna masa s toplotnim tokom blaži ledeni pokrov. Voda ob površju zagotavlja toplo okolje za nekatere živali in hranila, ki spodbujajo primarno proizvodnjo. Znano je, da je prenos CGV na polico stalen in periodičen ter da poteka na določenih mestih, na katera vpliva topografija dna. V kroženju Rossovega morja prevladuje vetrni vrtinec. Na tok močno vplivajo trije podmorski grebeni, ki potekajo od jugozahoda proti severovzhodu.

Tok nad polico pod površinskim slojem sestavljata dva anticiklonska vrtinca, ki ju povezuje osrednji ciklonski tok. Spomladi in pozimi je tok zaradi plimovanja povečan. Rossovo morje je večji del leta prekrito z ledom oz. koncentracije ledu. V južni osrednji regiji skoraj ne pride do taljenja. Na koncentracijo ledu v Rossovem morju vplivajo vetrovi, pri čemer se led v zahodni regiji zadržuje vso avstralsko pomlad, januarja pa se zaradi lokalnega segrevanja na splošno topi. To povzroča izjemno močno stratifikacijo in plitve mešane plasti v zahodnem delu Rossovega morja.[40] Opazovanje in dostop do podatkov v regiji usklajuje delovna skupina za Rossovo morje v okviru sistema za opazovanje južnega oceana.

Ekološki pomen in ohranjanje

Rossovo morje je eno zadnjih morij na Zemlji, ki je še vedno razmeroma nedotaknjeno.[41] Zaradi tega je skoraj povsem brez onesnaževanja in vnosa invazivnih vrst. Zato je Rossovo morje postalo središče pozornosti številnih okoljevarstvenih skupin, ki se zavzemajo za razglasitev tega območja za svetovni morski rezervat, saj je to redka priložnost, da se Rossovo morje zaščiti pred vse večjim številom groženj in uničenj. Morski biologi menijo, da ima Rossovo morje zelo veliko biotsko raznovrstnost, zato ima dolgo zgodovino človeškega raziskovanja in znanstvenih raziskav, s tem, da nekateri podatki segajo več kot 150 let nazaj.[42][43]

Biotska raznovrstnost

V Rossovem morju živi vsaj 10 vrst sesalcev, 6 vrst ptic, 95 vrst rib in več kot 1000 vrst nevretenčarjev. Nekatere vrste ptic, ki gnezdijo v Rossovem morju in njegovi bližini, so Adelijski pingvin (Pygoscelis adeliae), cesarski pingvin (Aptenodytes forsteri), Thalassoica antarctica, snežni viharnik (Pagodroma nivea) in antarktična govnačka (Stercorarius maccormicki). Med morskimi sesalci v Rossovem morju so Balaenoptera bonaerensis, orka (Orcinus orca), Weddellov tjulenj (Leptonychotes weddellii), rakar (Lobodon carcinophaga) in morski leopard (Hydrurga leptonyx). V hladni antarktični vodi Rossovega morja plavajo tudi antarktična zobata riba (Dissostichus mawsoni), Pleuragramma antarctica, antarktični kril (Euphausia superba) in Euphausia crystallorophias.[44]

Flora in favna sta podobni drugim morskim območjem južne Antarktike. Zlasti poleti je morska voda bogata s hranilnimi snovmi, kar omogoča bogato planktonsko življenje in s tem hrano za večje vrste, kot so ribe, tjulnji, kiti ter morske in obalne ptice.

Albatrosi so pri potovanju odvisni od vetra, kajti v brezvetrju se ne morejo dvigniti v zrak. Zahodni vetrovi ne segajo tako daleč proti jugu, kot je ledeni rob, zato albatrosi ne potujejo pogosto do ledene ploskve. Če bi albatros pristal v brezvetrju, bi bil več dni ujet na ledeni plošči.[45]

V obalnih delih morja so številna gnezdišča Adelijskih in cesarskih pingvinov, ki so jih opazili na več mestih po Rossovem morju, tako ob obali kot na odprtem morju.[5]

22. februarja 2007 so v Rossovem morju ujeli 10 metrov dolgega lignja vrste Mesonychoteuthis hamiltoni, ki je tehtal 495 kilogramov.[46][47][48][49][50]

Ribolov zobatih rib

Ribolov zobatih rib v Rossovem morju na Antarktiki je leta 2010 neodvisno potrdil Svet za upravljanje morja,[51] program Seafood Watch akvarija Monterey Bay Aquarium pa ga je ocenil kot "dobro alternativo".[navedi vir] Vendar je bilo v dokumentu iz leta 2008, ki je bil predložen CCAMLR-u, navedeno znatno zmanjšanje populacij zobatih rib, zlasti v McMurdovem morskem rokavu, ki sovpada z razvojem industrije industrijskega ribolova zobatih rib od leta 1996, druga poročila pa navajajo, da se je sočasno zmanjšalo tudi število ork. Poročilo priporoča začasno ukinitev ribolova na Rossovi polici.[52] Oktobra 2012 je Philippa Ross, pra pra pravnukinja Jamesa Rossa, izrazila svoje nasprotovanje ribolovu na tem območju.[53]

Novozelandski znanstveniki so v južni zimi 2017 prvič odkrili gnezdišče antarktične zobate ribe v severnih podmorskih grebenih Rossovega morja in poudarili, kako malo je znanega o tej vrsti.[54]

Zavarovano morsko območje

28. oktobra 2016 je CCAMLR na letnem zasedanju v Hobartu v skladu s sporazumom, ki ga je podpisalo 24 držav in Evropska unija, razglasila morski park v Rossovem morju. Park je zavaroval več kot 1,5 milijona kvadratnih kilometrov morja, kar je bilo takrat največje zaščiteno območje na svetu.

Vendar pa je bila v pogajanjih vključena določba o prenehanju veljavnosti sporazuma po 35 letih, kar pomeni, da ne ustreza opredelitvi Mednarodne zveze za ohranjanje narave za zavarovano morsko območje, ki zahteva, da je to trajno.[4]

Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) je leta 2005 naročila znanstveno analizo in načrtovanje zavarovanih morskih območij na Antarktiki. Leta 2010 je CCAMLR potrdila predlog svojega znanstvenega odbora za razvoj zavarovanih morskih območij na Antarktiki za namene ohranitve. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je na zasedanju CCAMLR septembra 2012 predložilo predlog za zavarovano območje v Rossovem morju.[55] Na tej stopnji se je začela vztrajna kampanja različnih mednarodnih in nacionalnih nevladnih organizacij za pospešitev procesa.[56]

Julija 2013 je CCAMLR organizirala sestanek v Bremerhavnu v Nemčiji, na katerem je odločala, ali naj Rossovo morje postane zavarovano morsko območje. Dogovor je propadel, ker je Rusija glasovala proti, saj so njeni predstavniki navedli, da niso prepričani, ali ima komisija pooblastila za vzpostavitev zavarovanega morskega območja.[57]

Oktobra 2014 je bil predlog o zavarovanem morskem območju ponovno zavrnjen na zasedanju CCAMLR, saj sta Kitajska in Rusija glasovali proti.[58] Na srečanju oktobra 2015 je bil s pomočjo Kitajske razširjen revidiran predlog o zavarovanem morskem območju, ki sta ga pripravili ZDA in Nova Zelandija, vendar sta prednostne naloge zavarovanega morskega območja spremenili, saj sta dovolili komercialni ribolov. Rusija je predlog ponovno zavrnila.[59]

V popularni kulturi

Kitov zaliv je v kratki zgodbi z naslovom Sur Ursule K. LeGuin predstavljen kot kraj pristanka in bazni tabor ženske raziskovalne ekipe. V zgodbi so ženske prve, ki dosežejo južni tečaj, vendar svoj dosežek skrivajo, da bi Amundsenu prihranile sramoto.[60]

Sklici

  1. ↑ »About the Ross Sea«. NIWA (v angleščini). 27. julij 2012. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2018. Pridobljeno 23. februarja 2018.
  2. ↑ Jacobs, Stanley S.; Amos, Anthony F.; Bruchhausen, Peter M. (1. december 1970). »Ross sea oceanography and antarctic bottom water formation«. Deep Sea Research and Oceanographic Abstracts. 17 (6): 935–962. doi:10.1016/0011-7471(70)90046-X. ISSN 0011-7471.
  3. ↑ Dinniman, Michael S.; Klinck, John M.; Smith, Walker O. (1. november 2003). »Cross-shelf exchange in a model of the Ross Sea circulation and biogeochemistry«. Deep Sea Research Part II: Topical Studies in Oceanography. The US JGOFS Synthesis and Modeling Project: Phase II. 50 (22): 3103–3120. doi:10.1016/j.dsr2.2003.07.011. ISSN 0967-0645.
  4. ↑ 4,0 4,1 Slezak, Michael (26. oktober 2016). »World's largest marine park created in Ross Sea in Antarctica in landmark deal«. The Guardian (v britanski angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2016. Pridobljeno 28. oktobra 2016.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Ross Sea (sea, Pacific Ocean) - Britannica Online Encyclopedia«. Britannica.com. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2012. Pridobljeno 13. avgusta 2012.
  6. ↑ Gross, M. Grant (1977). Oceanography: A view of the Earth (6 izd.). New Jersey: Prentice Hall. str. 28.
  7. ↑ Shepard, F.P. (1963). Submarine Geology (2 izd.). New York: Harper & Row. str. 264.
  8. ↑ 8,0 8,1 Hayes, D.E.; Davey, F.J. (1975). »A Geophysical Study of the Ross Sea, Antarctica« (PDF). Initial Reports of the Deep Sea Drilling Project, 28. Initial Reports of the Deep Sea Drilling Project. Zv. 28. doi:10.2973/dsdp.proc.28.134.1975. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 15. julija 2017.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Bartek, L. R.; Vail, P. R.; Anderson, J. B.; Emmet, P. A.; Wu, S. (10. april 1991). »Effect of Cenozoic ice sheet fluctuations in Antarctica on the stratigraphic signature of the Neogene«. Journal of Geophysical Research: Solid Earth (v angleščini). 96 (B4): 6753–6778. doi:10.1029/90jb02528. ISSN 2156-2202.
  10. ↑ Barker, P.F.; Barrett, P.J.; Camerlenghi, A.; Cooper, A.K.; Davey, F.J.; Domack, E.W.; Escutia, C.; Kristoffersen, Y.; O'Brien, P.E. (1998). »Ice sheet history from Antarctic continental margin sediments: the ANTOSTRAT approach«. Terra Antarctica. 5 (4): 737–760.
  11. ↑ Ten Brink, Uri S.; Schneider, Christopher; Johnson, Aaron H. (1995). »Morphology and stratal geometry of the Antarctic continental shelf: insights from models«. V Cooper, Alan K.; Barker, Peter F.; Brancolini, Giuliano (ur.). Geology and Seismic Stratigraphy of the Antarctic Margin (v angleščini). American Geophysical Union. str. 1–24. doi:10.1029/ar068p0001. hdl:1912/1602. ISBN 9781118669013.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 Cooper, Alan (1987). The Antarctic continental margin : geology and geophysics of the western Ross Sea. Houston, Texas: Circum-Pacific Council for Energy and Mineral Resources. ISBN 978-0933687059. OCLC 15366732.
  13. ↑ Lawver, L. A., and L. M. Gahagan. 1994. "Constraints on timing of extension in the Ross Sea region." Terra Antartica1:545–552.
  14. ↑ Davey, F. J.; Cande, S. C.; Stock, J. M. (27. oktober 2006). »Extension in the western Ross Sea region-links between Adare Basin and Victoria Land Basin« (PDF). Geophysical Research Letters (v angleščini). 33 (20). doi:10.1029/2006gl027383. ISSN 0094-8276.
  15. ↑ Granot, Roi; Dyment, Jérôme (9. avgust 2018). »Late Cenozoic unification of East and West Antarctica«. Nature Communications (v angleščini). 9 (1): 3189. doi:10.1038/s41467-018-05270-w. ISSN 2041-1723. PMC 6085322. PMID 30093679.
  16. ↑ Barker, Peter (1997). Geology and seismic stratigraphy of the Antarctic margin, 2. Washington, D.C.: American Geophysical Union. ISBN 9781118668139. OCLC 772504633.
  17. ↑ Hinz, K., and M. Block. 1984. "Results of geophysical investigations in the Weddell Sea and in the Ross Sea, Antarctica." In Proceedings of the Eleventh World Petroleum Congress (London 1983), edited by World_Petroleum_Council, 279–291. Chichester, West Sussex: John Wiley and Sons Ltd.
  18. ↑ Barrett, P. J.; Treves, S. B. (1981), »Sedimentology and petrology of core from DVDP 15, western McMurdo Sound«, Dry Valley Drilling Project (v ameriški angleščini), American Geophysical Union, str. 281–314, doi:10.1029/ar033p0281, ISBN 978-0875901770
  19. ↑ Davey, F. J.; Barrett, P. J.; Cita, M. B.; van der Meer, J. J. M.; Tessensohn, F.; Thomson, M. R. A.; Webb, P.-N.; Woolfe, K. J. (2001). »Drilling for Antarctic Cenozoic climate and tectonic history at Cape Roberts, Southwestern Ross Sea«. Eos, Transactions American Geophysical Union (v angleščini). 82 (48): 585. doi:10.1029/01eo00339. ISSN 0096-3941.
  20. ↑ Paulsen, Timothy S.; Pompilio, Massimo; Niessen, Frank; Panter, Kurt; Jarrard, Richard D. (2012). »Introduction: The ANDRILL McMurdo Ice Shelf (MIS) and Southern McMurdo Sound (SMS) Drilling Projects«. Geosphere (v angleščini). 8 (3): 546–547. doi:10.1130/ges00813.1. ISSN 1553-040X.
  21. ↑ 21,0 21,1 Hayes, D.E.; Frakes, L.A. (1975), »General Synthesis, Deep Sea Drilling Project Leg 28« (PDF), Initial Reports of the Deep Sea Drilling Project, 28, Initial Reports of the Deep Sea Drilling Project, zv. 28, U.S. Government Printing Office, doi:10.2973/dsdp.proc.28.136.1975, pridobljeno 28. avgusta 2018
  22. ↑ Anderson, John B.; Bartek, Louis R. (1992), »Cenozoic glacial history of the Ross Sea revealed by intermediate resolution seismic reflection data combined with drill site information«, The Antarctic Paleoenvironment: A Perspective on Global Change: Part One (v ameriški angleščini), American Geophysical Union, str. 231–263, doi:10.1029/ar056p0231, ISBN 978-0875908236
  23. ↑ Brancolini, Giuliano; Cooper, Alan K.; Coren, Franco (16. marec 2013), »Seismic Facies and Glacial History in the Western Ross Sea (Antarctica)«, Geology and Seismic Stratigraphy of the Antarctic Margin (v angleščini), American Geophysical Union, str. 209–233, doi:10.1029/ar068p0209, ISBN 9781118669013
  24. ↑ Decesari, Robert C.; Sorlien, Christopher C.; Luyendyk, Bruce P.; Wilson, Douglas S.; Bartek, Louis; Diebold, John; Hopkins, Sarah E. (24. julij 2007). »USGS Open-File Report 2007-1047, Short Research Paper 052«. Regional Seismic Stratigraphic Correlations of the Ross Sea: Implications for the Tectonic History of the West Antarctic Rift System. 2007 (1047sir052). doi:10.3133/of2007-1047.srp052. ISSN 0196-1497.
  25. ↑ McKay, Robert M.; De Santis, Laura; Kulhanek, Denise K.; in sod. (24. maj 2018). International Ocean Discovery Program Expedition 374 Preliminary Report. International Ocean Discovery Program Preliminary Report (v angleščini). International Ocean Discovery Program. doi:10.14379/iodp.pr.374.2018.
  26. ↑ 26,0 26,1 Siddoway, Christine Smith; Baldwin, Suzanne L.; Fitzgerald, Paul G.; Fanning, C. Mark; Luyendyk, Bruce P. (2004). »Ross Sea mylonites and the timing of intracontinental extension within the West Antarctic rift system«. Geology (v angleščini). 32 (1): 57. doi:10.1130/g20005.1. ISSN 0091-7613.
  27. ↑ Fitzgerald, P. G., and S. L. Baldwin. 1997. "Detachment Fault Model for the Evolution of the Ross Embayment." In The Antarctic Region: Geological Evolution and Processes, edited by C. A. Ricci, 555–564. Siena: Terra Antarctica Pub.
  28. ↑ Luyendyk, Bruce P.; Wilson, Douglas S.; Siddoway, Christine S. (2003). »Eastern margin of the Ross Sea Rift in western Marie Byrd Land, Antarctica: Crustal structure and tectonic development«. Geochemistry, Geophysics, Geosystems (v angleščini). 4 (10). doi:10.1029/2002gc000462. ISSN 1525-2027. S2CID 2310914.
  29. ↑ Luyendyk, B. P., S. M. Richard, C. H. Smith, and D. L. Kimbrough. 1992. "Geological and geophysical investigations in the northern Ford Ranges, Marie Byrd Land, West Antarctica." In Recent Progress in Antarctic Earth Science: Proceedings of the 6th Symposium on Antarctic Earth Science, Saitama, Japan, 1991, edited by Y. Yoshida, K. Kaminuma and K. Shiraishi, 279–288. Tokyo: Terra Pub.
  30. ↑ Richard, S. M.; Smith, C. H.; Kimbrough, D. L.; Fitzgerald, P. G.; Luyendyk, B. P.; McWilliams, M. O. (1994). »Cooling history of the northern Ford Ranges, Marie Byrd Land, West Antarctica«. Tectonics (v angleščini). 13 (4): 837–857. doi:10.1029/93tc03322. ISSN 0278-7407.
  31. ↑ Siddoway, C., S. Richard, C. M. Fanning, and B. P. Luyendyk. 2004. "Origin and emplacement mechanisms for a middle Cretaceous gneiss dome, Fosdick Mountains, West Antarctica (Chapter 16)." In Gneiss domes in orogeny, edited by D. L. Whitney, C. T. Teyssier and C. Siddoway, 267–294. Geological Society of America Special Paper 380.
  32. ↑ Korhonen, F. J.; Brown, M.; Grove, M.; Siddoway, C. S.; Baxter, E. F.; Inglis, J. D. (17. oktober 2011). »Separating metamorphic events in the Fosdick migmatite-granite complex, West Antarctica«. Journal of Metamorphic Geology (v angleščini). 30 (2): 165–192. doi:10.1111/j.1525-1314.2011.00961.x. ISSN 0263-4929.
  33. ↑ Faure, Gunter; Mensing, Teresa M. (2011). The Transantarctic Mountains (v britanski angleščini). doi:10.1007/978-90-481-9390-5. ISBN 978-1-4020-8406-5.
  34. ↑ 34,0 34,1 Stump, Edmund (1995). The Ross orogen of the Transantarctic Mountains. Cambridge [England]: Cambridge University Press. ISBN 978-0521433143. OCLC 30671271.
  35. ↑ Barrett, P. J. (1981). »History of the Ross Sea region during the deposition of the Beacon Supergroup 400–180 million years ago«. Journal of the Royal Society of New Zealand (v angleščini). 11 (4): 447–458. doi:10.1080/03036758.1981.10423334. ISSN 0303-6758.
  36. ↑ Barrett, P. J., C. R. A. Fielding, and S. Wise, eds. 1998. Initial Report on CRP-1, Cape Roberts Project, Antarctica. Vol. 5, Terra Antartica. Siena: Terra Antartica.
  37. ↑ Barrett, P.J., F.J. Davey, W.U. Ehrmann, M.J. Hambrey, R. Jarrard, J.J.M. van der Meer, J. Raine, A.P. Roberts, F. Talarico, and D.K. Watkins, eds. 2001. Studies from the Cape Roberts Project, Ross Sea, Antarctica, Scientific Results of CRP-2/2A, Parts I and II. Vol. 7, Terra Antartica.
  38. ↑ Barrett, P. J., M. Massimo Sarti, and S. Wise, eds. 2000. Studies from the Cape Roberts Project, Ross Sea, Antarctica: Initial report on CRP-3. Vol. 7, Terra Antartica. Siena: Terra Antarctica Pub.
  39. ↑ Barrett, P.J. 2007. "Cenozoic climate and sea level history from glacimarine strata off the Victoria Land coast, Cape Roberts Project, Antarctica." In Glacial Sedimentary Processes and Products, edited by M.J. Hambrey, P. Christoffersen, N.F. Glasser and B. Hubbart, 259–287. Blackwell: International Association of Sedimentologists.
  40. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. decembra 2013. Pridobljeno 23. decembra 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  41. ↑ Ballard, Grant; Jongsomjit, Dennis; Veloz, Samuel D.; Ainley, David G. (1. november 2012). »Coexistence of mesopredators in an intact polar ocean ecosystem: The basis for defining a Ross Sea marine protected area«. Biological Conservation. 156: 72–82. doi:10.1016/j.biocon.2011.11.017.
  42. ↑ (dead link) Arhivirano 25 September 2010 na Wayback Machine.
  43. ↑ »The Ross Sea« (PDF). The Ross Sea – Antarctic and Southern Ocean Coalition. Antarctic and Southern Ocean Coalition. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 11. maja 2012. Pridobljeno 26. aprila 2016.
  44. ↑ »Ross Sea Species«. www.lastocean.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. decembra 2013.
  45. ↑ »Sub-Antarctic and Polar bird life«. 23. april 2015. Arhivirano iz prvotnega dne 23. aprila 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  46. ↑ »World's largest squid landed in NZ – Beehive (Govt of NZ)«. 22. februar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2010. Pridobljeno 11. junija 2013.
  47. ↑ »NZ fishermen land colossal squid – BBC News«. 22. februar 2007. Arhivirano iz spletišča dne 17. septembra 2013. Pridobljeno 11. junija 2013.
  48. ↑ »Colossal squid's headache for science – BBC News«. 15. marec 2007. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2013. Pridobljeno 11. junija 2013.
  49. ↑ »Size matters on 'squid row' (+photos, video) – The New Zealand Herald«. 1. maj 2008. Pridobljeno 11. junija 2013.
  50. ↑ »Colossal squid's big eye revealed – BBC News«. 30. april 2008. Arhivirano iz spletišča dne 19. septembra 2013. Pridobljeno 11. junija 2013.
  51. ↑ »Ross Sea toothfish longline«. Marine Stewardship Council. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2016. Pridobljeno 26. aprila 2016.
  52. ↑ DeVries, Arthur L.; Ainley, David G.; Ballard, Grant. »Decline of the Antarctic toothfish and its predators in McMurdo Sound and the southern Ross Sea, and recommendations for restoration« (PDF). CCAMLR. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 24. januarja 2016. Pridobljeno 26. aprila 2016.
  53. ↑ »Ross descendant wants sea protected«. 3 News NZ. 29. oktober 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2013. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  54. ↑ »Peeping in on the Mile Deep Club«. Hakai Magazine (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 17. avgusta 2017. Pridobljeno 16. avgusta 2017.
  55. ↑ »A Proposal for the Ross Sea Region Marine Protected Area« (PDF). Proposed Marine Protected Area in Antarctica's Ross Sea. U.S. Department of State. Pridobljeno 26. aprila 2016.
  56. ↑ »Antarctic Oceans Alliance«. www.antarcticocean.org (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 17. avgusta 2017. Pridobljeno 16. avgusta 2017.
  57. ↑ New Scientist, No. 2926, 20 July, "Fight to preserve last pristine ecosystem fails"
  58. ↑ Mathiesen, Karl (31. oktober 2014). »Russia accused of blocking creation of vast Antarctic marine reserves«. The Guardian (v britanski angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2016. Pridobljeno 26. aprila 2016.
  59. ↑ »Pew: Nations Miss Historic Opportunity to Protect Antarctic Waters«. www.prnewswire.com. Arhivirano iz spletišča dne 9. maja 2016. Pridobljeno 26. aprila 2016.
  60. ↑ LeGuin, Ursula K. (1. februar 1982). »Sur«. The New Yorker: 38.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Ross Sea v Wikimedijini zbirki

Read other articles:

Komando Gabungan Wilayah Pertahanan II

Komando Gabungan Wilayah Pertahanan IIAktif27 September 2019Negara IndonesiaBagian dariTentara Nasional IndonesiaMarkasKutai Kartanegara, Kalimantan TimurMotoTri Dharma Yudha SaktiBaret HITAM Situs webkogabwilhan2-tni.mil.idTokohPanglimaMarsekal Madya TNI Andyawan Martono PutraKepala StafLaksamana Muda TNI Rudhi Aviantara Komando Gabungan Wilayah Pertahanan II atau Kogabwilhan II adalah komando utama operasi, satuan baru yang langsung berada di bawah komando Panglima TNI. Pembe...

 

Шершень Андрій Олексійович

Шершень Андрій Олексійович  Старшина Загальна інформаціяНародження 22 серпня 1981(1981-08-22) Стара Жадова, Чернівецька областьСмерть 29 липня 2014(2014-07-29) (32 роки) Латишеве, Донецька областьПоховання КропивницькийВійськова службаПриналежність  УкраїнаВид ЗС Сухопутні війс�...

 

Liga de Verano de Béisbol Profesional 2017

Liga de Verano de Béisbol Profesional Liga de Verano Manzana Postobon-Coors 2017Datos generalesSede Colombia ColombiaCategoría ProfesionalFecha 15 de junio de 201729 de septiembre de 2016Edición 2.°PalmarésPrimero MariscalesSegundo GigantesDatos estadísticosParticipantes 4Partidos Temporada regular (50 por equipo)2 en Pre-Play Off2 en Play Off Cronología Liga de Verano 2016 Liga de Verano de Béisbol Profesional 2017 Liga de Verano 2018 [editar datos en Wikidata] La Liga...

List of awards and nominations received by N. T. Rama Rao Jr.

Awards of Indian actor N. T. Rama Rao Jr. N. T. Rama Rao Jr. awards and nominationsTarak in 2022Awards and nominationsAward Wins NominationsTotals[a]Wins17Nominations43Note ^ Certain award groups do not simply award one winner. They recognize several different recipients, have runners-up, and have third place. Since this is a specific recognition and is different from losing an award, runner-up mentions are considered wins in this award tally. For simplification and to avoid errors, e...

 

Gereja Katedral Banjarmasin

Gereja Katedral BanjarmasinGereja Katedral BanjarmasinAgamaAfiliasi agamaGereja Katolik RomaKepemimpinanMgr. Victorius Dwiardy, O.F.M.CapDiberkati28 Juni 1931LokasiLokasiBanjarmasin, Kalimantan SelatanNegara IndonesiaKoordinat3°19′13″S 114°35′36″E / 3.32028°S 114.59333°E / -3.32028; 114.59333Koordinat: 3°19′13″S 114°35′36″E / 3.32028°S 114.59333°E / -3.32028; 114.59333ArsitekturArsitekRoestenhurgJenisGerejaGaya arsit...

 

Casa de la Providencia (La Serena)

Casa de la Providencia Monumento Nacional de Chile LocalizaciónPaís ChileLocalidad La SerenaCoordenadas 29°54′08″S 71°14′27″O / -29.902222222222, -71.240833333333[editar datos en Wikidata] La capilla, casa y claustro de la Divina Providencia, son un conjunto arquitectónico que forman parte de un monumento nacional[1]​ en la ciudad de La Serena en Chile, los cuales se encuentran a cargo de la provincia chilena de la Congregación de Hermanas de la P...

أمريكا المفتوحة 2004 - زوجي السيدات

أمريكا المفتوحة 2004 - زوجي السيدات جزء من أمريكا المفتوحة 2004  البلد الولايات المتحدة  التاريخ 2004  الرياضة كرة المضرب  البطل(ة) فيرخينيا روانو باسكوال باولا سوريس الوصيف(ة) سفتلانا كوزنتسوفا ايلينا ليخوفتسيفا النتيجة 6–4، 7–5 أمريكا المفتوحة 2003 - زوجي السيدات  أمري

 

قائمة الكواكب الصغيرة: 30001–31000

يفتقر محتوى هذه المقالة إلى الاستشهاد بمصادر. فضلاً، ساهم في تطوير هذه المقالة من خلال إضافة مصادر موثوق بها. أي معلومات غير موثقة يمكن التشكيك بها وإزالتها. (ديسمبر 2018) هذه قائمة الكواكب الصغيرة المرقمة في النظام الشمسي من 30001- إلي -31000   قريبة من الأرض     الحزا

 

فيلم غموض

فيلم الغموض هو نوع من الأفلام التي تدور حول حل مشكلة أو جريمة. وهو يركز على جهود المحقق أو المتحري لحل الظروف الغامضة للقضية عن طريق القرائن، التحقيق، والاستدلال الذكي. القصة غالبا ما تتركز على القدرة الاستدلالية، البراعة، الثقة، أو اجتهاد المحقق لمحاولة كشف الجريمة أو تف�...

Camberwick Green

British stop-motion animated TV series (1966) Camberwick GreenTitle cardGenreStop motion animationWritten byGordon MurrayNarrated byBrian CantTheme music composerFreddie PhillipsCountry of originUnited KingdomOriginal languageEnglishNo. of series1No. of episodes13ProductionProducerGordon MurrayAnimators Bob Bura John Hardwick Running time15 minsProduction companyGordon Murray PuppetsOriginal releaseNetworkBBC1Release3 January (1966-01-03) –28 March 1966 (1966-03-28)Related Tr...

 

ハクチカラ

この記事は「旧馬齢表記」が採用されており、国際的な表記法や2001年以降の日本国内の表記とは異なっています。詳しくは馬齢#日本における馬齢表記を参照してください。ハクチカラ 欧字表記 Hakuchikara品種 サラブレッド性別 牡毛色 栗毛生誕 1953年4月20日死没 1979年8月6日（27歳没・旧表記）[1]父 トビサクラ母 昇城母の父 ダイオライト生国 日本（北海道浦河町）...

 

Збагачення вугільних шламів на гідросайзерах

Збагачення вугільних шламів на гідросайзерах Гідросайзер використовують для збагачення шламів крупністю від 0,1 до 1 мм. Якщо необхідно збагачувати шлам крупністю до 5 мм встановлюють послідовно два гідросайзери. Схема агрегату переробки вугільного дріб'язку з вик�...

Romanian Front

Not to be confused with Romanian Front (World War I); Romanian Front (Russian Empire); or Romanian Front electoral district (Russian Constituent Assembly election, 1917). Political party in Romania Romanian Front Frontul RomânescPresidentAlexandru Vaida-VoevodFoundedMarch 12, 1935DissolvedMarch 30, 1938Split fromNational Peasants' Party (PNȚ)Succeeded byNational Renaissance Front (FRN)HeadquartersElisabeta Boulevard 8, Bucharest[1]NewspaperGazeta TransilvanieiFrontul R...

 

Simon Geschke

Simon Geschke Geschke em 2015 Informação pessoal Nome nativo Simon Geschke Nascimento 13 de março de 1986 (37 anos)Berlim, Alemanha Estatura 1,70 m Cidadania  Alemanha Progenitores Pai:Jürgen Geschke Ocupação ciclista desportivo (en) Informação equipa Equipa atual Cofidis Disciplina Estrada Função Ciclista Tipo de corredor Atleta completo Amador 20062008 KED Bianchi Team BerlinTeam Milram (estagiário) Profissional 2009– Skil-Shimano Estatísticas Sim...

 

Sosnovy Bor, Leningrad Oblast

Town in Leningrad Oblast, Russia For other places with the same name, including in Leningrad Oblast, see Sosnovy Bor. Town in Leningrad Oblast, RussiaSosnovy Bor Сосновый БорTown[1]Leningrad Nuclear Power Plant FlagCoat of armsLocation of Sosnovy Bor Sosnovy BorLocation of Sosnovy BorShow map of RussiaSosnovy BorSosnovy Bor (Leningrad Oblast)Show map of Leningrad OblastCoordinates: 59°53′23″N 29°05′08″E / 59.88972°N 29.08556°E / 59.88972;...

Otis (wrestler)

American professional wrestler OtisOtis in June 2018Birth nameNikola BogojevićBorn (1991-12-21) December 21, 1991 (age 31)Duluth, Minnesota, United StatesProfessional wrestling careerRing name(s)DozerEl Gran GordoNiko BogojevicOtis[1]Otis Dozovic[2]Billed height5 ft 10 in (178 cm)[1]Billed weight330 lb (150 kg)[1]Billed fromSuperior, Wisconsin[1]Trained byMercury Pro Wrestling Academy[3]WWE Performance Center[4...

 

Trumpkin

Fictional character in The Chronicles of Narnia For the Trump Family, see Family of Donald Trump. This article needs additional citations for verification. Please help improve this article by adding citations to reliable sources. Unsourced material may be challenged and removed.Find sources: Trumpkin – news · newspapers · books · scholar · JSTOR (March 2017) (Learn how and when to remove this template message) Fictional character TrumpkinNarnia charact...

 

Stratovarius discography

Cataloging of published recordings by Stratovarius Stratovarius discographyStratovarius live in Tuska, Finland in July 2007Studio albums16Live albums6Compilation albums8Video albums6Music videos36EPs20 This is the comprehensive discography of Stratovarius, a power metal band from Finland. Albums Studio albums List of studio albums, showing record label, release date and selected chart positions Title Label Released FIN[1] CH[2] ESP[3] FRA[4] GER[5] GRE&...

Military miniaturism

Military miniaturism is a niche within the broader hobby of modeling focusing on military subjects. It is itself a rather broad subject, dealing with any scale model of military theme. It has an ever growing range of sub-hobbies, including scale figure modeling, armour modeling, model ship building, military aviation modeling, and historical wargaming. Modeling Building Given the nature of military models, hobby practitioners for the most part lean toward realism in their creations. The way i...

 

1937–38 Sheffield Shield season

Australian cricket tournament 1937–38 Sheffield Shield seasonCricket formatFirst-classTournament format(s)Double round-robinChampionsNew South Wales (21st title)Participants4Matches12← 1936–371938–39 → The 1937–38 Sheffield Shield season was the 42nd season of the Sheffield Shield, the domestic first-class cricket competition of Australia. New South Wales won the championship.[1][2] Table Team Played Won 1st Inns Won 1st Inns Lost Lost Drawn Points New Sout...

 
Kembali kehalaman sebelumnya