Bila je neposredna naslednica Dvanajste dinastije. Za njenega prvega vladarja velja, da je bil sin Amenemheta IV.[1] Kim Ryholt domneva, da je prenos oblasti z Dvanajste na Trinajsto dinastijo v vzhodni delti Nila povzročil dogodek, ki se je zgodil med vladanjem kraljice Sobekneferu.
Faraoni Trinajste dinastije so vladali iz Memfisa celemu Srednjemu in Gornjemu Egiptu do drugega katarakta na jugu. Moč Trinajste dinastije je od samega začetka postopoma usihala in se končala s hiško zasedbo Memfisa okoli leta 1650 pr. n. št.[1]
Vladarji
V preteklosti se je vladavina Trinajste dinastije opisovala kot obdobje kaosa in nereda. Stanje je bilo verjetno bolj mirno, kot se je domnevalo, ker je bila centralna vlada večino dinastije v Ititaviju pri Fajumu in je bila relativno stabilna. Za obdobje je bilo nedvomno značilno upadanje moči vladarjev, saj je veliko faraonov vladalo zelo malo časa in so slabo dokazani. Povsem jasno je, da niso bili iz ene družine in da so bili nekateri preprosti državljani. Zaradi pomanjkanja spomenikov in zapisov je natančno kronologijo dinastije težko določiti. Nekateri vladarji so znani samo iz odlomkov napisov ali s skarabejev. Imena in vrstni red faraonov so povzeti po Dodsonu in Hiltonu in Ryholtu.[1][2]
Prevladuje hipoteza, da je bil Sobekhotep ustanovitelj dinastije.[3][4] Starejše študije so za ustanovitelja štele Vegafa. Sobekhotepova vladavina je dobro dokumentirana.
23 let, 8 mesecev in 18 dni, 1701–1677 pr. n. št.[3] ali 1714–1691 pr. n. št.
Naslednji faraoni iz Trinajste dinastije so dokazani samo na najdbah v Gornjem Egiptu, kar kaže, da so prestolnico iz Ititavija preselili v Tebe.[7] Daphna Ben Tor je prepričana, da je bila selitev posledica invazije kanaanskih vladarjev v vzhodno delto Nila in memfiško regijo. Za druge avtorje dogodek označuje konec Srednjega kraljestva in začetek drugega vmesnega obdobja Egipta.[7] Ryholt in Baker takšen zaključek zavračata s trditvijo, da stela Sehekenre Sankptahija, ki je vladal proti koncu dinastije, kaže, da je vladal tudi v memfiški regiji. Stela je, na žalost, neznanega porekla.[1][4]
Sobekhotep I. Sekemre Hutavi ali Sobekhotep I. velja za ustanovitelja in prvega vladarja Trinajste dinastije.[8] Ryholt mu pripisuje tri ali štiri leta vladanja okoli leta 1800 pr. n. št. Za njegovega naslednika Sobekhotepa II. trdi, da je vladal 20 let okoli 1780 pr. n. št.[9] Dodson in Hilton imata podobno mnenje.[10]
Nasledniki
Kip varuha pečata in visokega faraonovega spremljevalca Gebuja, Trinajsta dinastija okoli 1700 pr. n. št., Amonov tempelj v Karnaku
Ko je disciplina v trdnjavah na jugu Egipta popustila, je vlada iz njih umaknila posadke. Trdnjave je kmalu zatem zasedla vojska vedno močnejšega nubijskegakraljestva Kuš. Na severu so Egipt preplavili Hiksi, semitsko ljudstvo iz Kanaana. V zahodnem delu Nilove delte je v pozni Trinajsti dinastiji nastala neodvisna Štirinajsta dinastija. Maneton piše, da so v to nestabilno dvovladje prišli Hiksi in "brez odpora zasedli Egipt, premagali lokalne vladarje in brez milosti požgali mesta in z zemljo zravnali templje bogov." Njihov režim je imenoval Petnajsta egipčanska dinastija, ki je v večini Egipta prevzela oblast Trinajste in Štirinajste dinastija.
Nedavne arheološke najdbe v Edfuju bi lahko pomenile, da so bili Hiksi v Egiptu že najmanj od sredine Trinajste dinastije oziroma vladavine Sobekhotepa IV.[11][12] To bi hkrati lahko pomenilo, da Trinajsta dinastija ob Sobekhotepovem prihodu na oblast ni obvladovala celega Egipta in da sta se Trinajsta in Štirinajsta dinastija prekrivali, čeprav je bil Sobekhotep IV. eden od najmočnejših vladarjev Trinajste dinastije. Manetonova trditev, da so Hiksi nasilno prevzeli oblast v Egiptu, bi lahko bila del kasnejše egipčanske propagande. Bolj verjetno je, da so Hiksi postopoma zasedali ozemlje, ki ga ni več obvladovala propadajoča Trinajsta dinastije. Z zasedbo Memfisa se je Trinajsta dinastija končala.
To analizo in zaključke egiptolog Robert Porter zavrača in trdi, da je hiški vladar Hajan vladal mnogo kasneje kot Sobekhotep IV. (po konvencionalnih kronologijah je med njima vrzel okoli sto let) in da so odkrite faraonove pečate uporabljali še dolgo po njegovi smrti. Njegovi pečati zato ne morejo biti dokaz, da sta bila on in Hajan sodobnika.[13]
Zadnji v Gornjem in Spodnjem Egiptu dokazan vladar Trinajste dinastije je bil Merneferre Aj.[14] Njegovi nasledniki od Merhotepre Inija dalje so dokazani samo v Gornjem Egiptu.[15]
Sklici
↑ 1,01,11,21,31,4Kim S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800-1550 B.C. Museum Tusculanum Press 1997. str. 197.
↑ Aidan Dodson, Dyan Hilton. The Complete Royal Families of Ancient Egypt. The American University in Cairo Press, London 2004. str.100-101.
↑ 4,04,1Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC, Stacey International, 2008. ISBN 978-1-905299-37-9.
↑Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen, Albatros, 2002.
↑ 7,07,1 Daphna Ben Tor. "Sequences and chronology of Second Intermediate Period royal-name scarabs, based on excavated series from Egypt and the Levant, in: The Second Intermediate Period (Thirteenth-Seventeenth Dynasties)". Current Research, Future Prospects, uredil Marcel Maree. Orientalia Lovaniensia Analecta192 (2010): 91.
↑Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. ISBN 978-1-905299-37-9.
↑K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period c. 1800-1550 B.C. Carsten Niebuhr Institute Publications 20. Copenhagen.
↑ Dodson; Hilton. The Complete Royal Families of Ancient Egypt. 2004.
↑ Nadine Moeller, Gregory Marouard & N. Ayers. Discussion of Late Middle Kingdom and Early Second Intermediate Period History and Chronology in Relation to the Khayan Sealings from Tell Edfu.Egypt and the Levant21 (2011): 87-121.
↑Moeller, Marouard & Ayers. Egypt and the Levant 21 (2011): 87-108.
↑Robert M. Porter. "The Second Intermediate Period according to Edfu." Goettinger Mizsellen239 (2013): 75-80
↑Thomas Schneider. "The Chronology of the Middle Kingdom and the Hyksos Period", V Hornung/R. Krauss/D. Warburton (uredniki). Ancient Egyptian Chronology (Handbook of Oriental Studies1 (1983). Leiden/ Boston 2006, str.180.
Clayton, Peter A. Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-Reign Record of the Rulers and Dynasties of Ancient Egypt. London: Thames & Hudson Ltd., 2006. ISBN 0500286280.
.jpg)
.jpg)
