Basovska tuba Tuba je lahko tudi eden izmed orgelskih registrov. Túba je velik glasbeni inštrument iz družine basovskih trobil z ventili .
Različice tub brez ventilov so nastale že v starem veku , od Egipčanov so jih prevzeli Asirci , Babilonci , Hebrejci , Grki in Rimljani (latinsko tubus = cev). Predhodniki današnjih tub so različni trobilni instrumenti, med njimi serpent in ofikleid . Nastanek sodobne tube je povezan z iznajdbo trobilnih ventilov , svoj razmah pa je doživela v 19. stoletju . Tubo lahko med trobili enačimo s kontrabasom pri godalih . Leta 1835 je Wilhelm Wieprecht skonstruiral tubo s petimi ventili, ki je dobila ime basovska tuba.
Glede na obliko instrumenta razločujemo dva glavna tipa tub: pravi model tub in helikon pozavne pojmujemo kot basovske trobente , so tube basovski korneti . Njihova cev je nekajkrat zavita, uporabljajo ustnik kotlaste oblike, večinoma pa imajo več kot 3 ventile (celo 5 ali 6), ki so namenjeni doseganju nižjih tonov. Skupna dolžina tubinih konično-elipsasto zavitih cevi znaša med 3,20 in 5,75 m . Notni zapis je v basovskem ključu .
Tube v orkestrih
V simfoničnem orkestru večinoma igra samo ena (basovska) tuba, ki je sekcijsko razporejena v kvartetu treh pozavn in tube. Najslavnejše skladbe, kjer igrata dve tubi, so v klasični glasbi Berliozova Fantastična simfonija , simfonični pesnitvi Tako je govoril Zaratustra in Alpska simfonija , Richarda Straussa , Simfonija št. 4 Dmitrija Šostakoviča in Pomladno obredje Igorja Stravinskega . Basovska tuba je edini instrument iz te družine, ki ne transponira , neglede na svojo uglasitev in svoj najnižji ton. »Vojaške godbe«, tj. pihalno-trobilni orkestri uporabljajo mnoge različice tega instrumenta (predvsem sorodne helikone ali suzafone ); pri katerih notni zapis transponiramo.
Vrste tub
basovska tuba v C
basovska tuba v B (lahko jo obravnavamo, kot da ne transponira, najgloblji ton je G kontra)
basovska tuba v F (za kvarto nižja)
kontrabasovska tuba v Es (najnižji ton je Fis kontra, ker se njen prvi alikvotni ton Es kontra ne oglasi)
kontrabasovska tuba v B (najnižje trobilo - doseže ton B subkontra in nižje) Wagnerjeve tube helikon
sopranski helikon (prvič predstavljen junija 2006 v Schladmingu (Avstrija), idejo za inštrument je podal prof. Igor Krivokapič)
Najvidnejše koncerte za tubo in orkester so napisali Ralph Vaughan Williams , Edward Gregson , John Williams , Robert Fleming , Gary Kulesha and Josef Horovitz . V jazzovskih ansamblih je uporaba tube pogosta, vendar je instrument redko izpostavljen solistično.
Slavni jazzovski tubisti
Del Mozartovega Rekvijema , imenovan »Tuba mirum « sicer igra basovsko trobilo, vendar je to pozavna.
Glej tudi
