Udo Beyer, nemški atlet, * 9. avgust 1955, Eisenhüttenstadt, Vzhodna Nemčija.
Beyer je v svoji karieri štirikrat nastopil na poletnih olimpijskih igrah v suvanju krogle. V letih 1976 v Montrealu, 1980 v Moskvi in 1988 v Seulu za Vzhodno Nemčijo ter leta 1992 v Barceloni za Nemčijo. Največji uspeh je dosegel na svoji prvi olimpijadi leta 1976, ko je v starosti dvajset let osvojil zlato medaljo. Štiri leta za tem je osvojil bronasto medaljo, na igrah leta 1988 četrto mesto, leta 1992 pa se v starosti šestintrideset let ni uvrstil v finale. Na evropskih prvenstvih je osvojil dva naslova prvaka v letih 1978 in 1982 ter bronasto medaljo leta 1986. 6. julija 1978 je postavil nov svetovni rekord v suvanju krogle s 22,15 m v Göteborgu. Rekord je veljal do 25. junija 1983, ko je v Los Angelesu rekord popravil na 22,22 m. Septembra 1985 mu je rojak Ulf Timmermann rekord odvzel, toda 20. avgusta 1986 je še tretjič postavil svetovni rekord z 22,64 m v Berlinu. Rekord je veljal do avgusta 1987, ko ga je izboljšal Alessandro Andrei. Leta 1978 je bil izbran za vzhodnonemškega športnika leta.
1896: Robert Garrett • 1900: Richard Sheldon • 1904: Ralph Rose • 1908: Ralph Rose • 1912: Pat McDonald • 1920: Ville Pörhölä • 1924: Bud Houser • 1928: John Kuck • 1932: Leo Sexton • 1936: Hans Woellke • 1948: Wilbur Thompson • 1952: Parry O'Brien • 1956: Parry O'Brien • 1960: Bill Nieder • 1964: Dallas Long • 1968: Randy Matson • 1972: Władysław Komar • 1976: Udo Beyer • 1980: Vladimir Kiseljov • 1984: Alessandro Andrei • 1988: Ulf Timmermann • 1992: Mike Stulce • 1996: Randy Barnes • 2000: Arsi Harju • 2004: Jurij Bilonoh • 2008: Tomasz Majewski • 2012: Tomasz Majewski • 2016: Ryan Crouser • 2020: Ryan Crouser • 2024: Ryan Crouser
1934: Arnold Viiding • 1938: Aleksander Kreek • 1946: Gunnar Huseby • 1950: Gunnar Huseby • 1954: Jiří Skobla • 1958: Arthur Rowe • 1962: Vilmos Varjú • 1966: Vilmos Varjú • 1969: Dieter Hoffmann • 1971: Hartmut Briesenick • 1974: Hartmut Briesenick • 1978: Udo Beyer • 1982: Udo Beyer • 1986: Werner Günthör • 1990: Ulf Timmermann • 1994: Aleksander Klimenko • 1998: Oleksandr Bagač • 2002: Jurij Bilonoh • 2006: Ralf Bartels • 2010: Andrej Mihnevič • 2012: David Storl • 2014: David Storl • 2016: David Storl • 2018: Michał Haratyk • 2022: Filip Mihaljević • 2024: Leonardo Fabbri
Ta članek o atletu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.