Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec. Najpogosteje se uporablja v rimskokatoliški Cerkvi kot naziv za posebnega predstavnika škofa ali župnika.
Zgodovina
Vikariat je zgodovinsko pomenil cerkveno upravno enoto, ki je bila manjša kot župnija oziroma je bila del župnije in jo je vodil vikar. Tako imajo nekatere samostojne župnije, zlasti na Primorskem, še vedno naziv vikariat, vendar so se te se v zadnjih letih s svojimi lokalnimi cerkvami in njihovim premoženjem [1] večinoma preoblikovale v podružnice.
Do uveljavitve zakonika cerkvenega prava iz leta 1983 so obstajali tudi vikariati v pomenu personalne cerkvene ustanove.
Vikarji danes
Vikarji v sodobni Sloveniji so vezani na ureditev in pravni status izvajanja duhovne oskrbe v Slovenski vojski (glej vojaški vikariat Slovenske vojske in vojaški vikar) ter v Policiji (glej Policijski vikar).
Generalni vikar
V vsaki škofiji mora krajevni škof postaviti generalnega vikarja, ki mu pomaga pri vodstvu celotne škofije. Generalni vikar ima v vsej škofiji po funkciji krajevnemu škofu enako izvršno oblast, kot jo ima škof po cerkvenem pravu. Generalni vikar opravlja administrativne zadeve in škofu poroča o pomembnih zadevah, ki so že bile opravljene, bodisi jih je treba prednostno opraviti v škofiji.
Sklici
Glej tudi
