Mongoli pod vodstvom Batu Kana osvojijo ruski kneževini Perejaslav in Černigov.
Batu Kan zahteva od ogrskega kralja Béle IV., da vrne begunske Kumane. Hkrati odpošlje vohune v srednjo Evropo (Galicijo, Poljsko, Ogrsko, Češko, Avstrijo). 1240 ↔
Začetek ti. križarske vonje baronov, ki ni zajeta v oštevilčenje ostalih križarskih vojn (med šesto in sedmo). Na klic papeža Gregorja IX., ki je pozval na k.v. leta 1234, se od kraljev odzove edino navarski kralj/šampanjski grof Teobald I. (IV.), ostali udeleženci so še bretonski vojvoda Peter Dreuški, burgundski vojvoda Hugo IV. ter več francoskih baronov.
september - Križarska flota prispe v Akkon. Vojski se pridružijo cesarski podporniki in meniški redovi, tudi vitezi templarji, ki so sicer nenaklonjeni cesarski stranki.
13. november - Bitka pri Gazi: poraz križarjev proti Ajubidom. Ni znano, kateri od ajubidskih vladarjev je izbojeval zmago. Verjetno egiptovski Al-Adil II.
november - Peter Dreuški napade muslimansko trgovsko karavano na ozemlju Keraka. ↓
7. december → V protiodgovor An-Nasir Davud zavzame praktično nebranjeni Jeruzalem, razruši obzidje in se umakne nazaj v Kerak. 1240 ↔
Egiptovski vladar Al-Adil II., ki se čuti ogroženega od svojih bojevitih sorodnikov, privoli v diplomacijo s Teobaldom Navarskim. Istočasno se Teobald začne pogajati z damaščanskim vladarjem As-Salihom Ismailom, ki dolgoročno cilja na Egipt. 1240 ↔
Papež Gregor IX. izobči rimsko-nemškega cesarja Friderika II., ki ima tačas svoj dvor v Padovi. Friderik odgovori z izgonom vseh dominikancev in frančiškanov iz Lombardije, hkrati pa postavi svojega nezakonskega sina Enza Sardinskega za cesarskega vikarja (namestnika) v severni Italiji.
13. maj - Mont-Aimé, Šampanja: po inkvizitorskem procesu, ki ga vodi inkvizitor Robert Bolgar skupaj z nekaterimi severnofrancoskimi cerkvenimi knezi, je na grmadi sežganih 183 katarov. Preostali katari, ki so sicer maloštevilni, se iz severne Francije preselijo v varnejše severnoitalijanske komune.
17. junij - Anglija: rojstvu prestolonaslednika Edvarda I. sledi večtedensko slavje in praznjenje kraljeve zakladnice z darili Cerkvi in ubogim. 1240 ↔
Sicilski kralj in rimsko-nemški cesar Friderik Hohenstaufen zaključi s preseljevanjem več kot petdeset tisoč sicilskih muslimanov v apulijsko mesto Lucera. Politično in upravno jih s podelitvijo pravice svobodnega mesta naveže neposredno na sicilsko krono oziroma sebe. Sicilski muslimani iz Lucere v naslednjih desetletjih prispevajo jedro sicilske armade v obliki lahke lokostrelske konjenice.[1] Istega leta zavzame z njihovo pomočjo gvelfovsko Faenzo v Emilijo-Romanji. 1241 ↔
Ustanovitev cisterijanskega samostana Netley, Hampshire, Anglija.
Upor islamske ločine alevitov v Sultanatu Rum. Upor se sprva razširi med nedavno spreobrnjenimi oguškimi begunci, ki so se oprijeli alevitske ločine, in se do konca leta razširi po osrednji Anatoliji.