28. januar - 25. maj - Ofenziva egiptovskih mamelukov proti ostankom križarskih državic v Zamorju, nakar se sultan Bajbars vrne v Egipt, da bi se spoprijel z novo križarsko vojsko, ki prihaja iz Evrope.
Smrt francoskega kralja Ludvika IX., edinega svetnika med kralji
17. julij - Francoska križarska flota pristane na obali današnje Tunizije, ki ji vlada (samooklicani) kalif Mohamed I. al-Mustansir iz hiše Hafsidov. Al-Mustansir je nenaklonjen sicilskemu kralju [1]Karlu Anžujskemu, zato ima Ludvik IX. zaupanje, da bo kalifa Al-Mustansirja spreobrnil v krščanstvo. Karel Anžujski nasprotno prepriča Ludvika IX. naj prične oblegati Tunis in si s tem zagotovi dobro izhodišče za osvojitev Egipta.
avgust - Razmere v križarskem taboru, ki oblega Tunis, se zaradi slabe oskrbe z vodo in hrano drastično poslabšajo. Mdr. zboli tudi Ludvik IX.
3. avgust - Valoiški grof Ivan Tristan je en od številnih v križarskem taboru, ki ne prenesejo poletne vročine in nečloveških naporov. Ker ni zaplodil naslednika, se grofija prepiše v fevd novorojenemu princu Karlu, četrtemu sinu kronskega princa Filipa III.
25. avgust - Med križarskim obleganjem Tunisa zaradi grižeumre francoski kralj Ludvik IX.. Na prestolu ga nasledi najstarejši sin Filip III., ki pa se v politiki podredi svojemu stricu Karlu Anžujskemu. Le-ta prevzame vodenje križarske armade.
25. september - Razbremenjen od pritiska križarjev z vzhoda mameluški sultan Bajbars zavzame Aškalon ter ga popolnoma opustoši vključno s pristaniščem, ki ga da zasuti.
30. oktober - Karel Anžujski dokončno prekine z obleganjem Tunisa in sklene z al-Mustansirjem mirovni sporazum ter obnovi fevdalno razmerje, ki so ga imeli Hafsidi do sicilskih kraljev.
10. november - Kot zamudnik prispe pred Tunis angleški princ Edvard, ki potem nadaljuje s plovbo proti Sveti deželi. Vmes prezimi na Siciliji. 1271 ↔
20. november - V Francijo se vrne novi kralj Filip III.
22. november - Med vračanjem proti Siciliji križarsko floto še nadalje zdesketa vihar, kar odmakne načrte Karla Anžujskega, da bi zavzel bizantinski Konstantinopel v nedoločeno prihodnost. 1271 ↔
4. december - Tudi po vrnitvi na Sicilijo smrt še vedno kosi med oslabelimi križarji. Tega dne umre navarski kralj/šampanjski grof Teobald II. (V.), sicer zet Ludvika IX.. Navaro in Šampanjo nasledi mlajši brat Henrik I. (III.)
Armenski kralj Hetum I., ki se je kot zaveznik Mongolov soočal z vztrajnimi pritiski egiptovskih mamelukov, abdicira v korist Leva II. in se umakne v samostan.
Mongolski imperij
22. julij - Bitka pri Heratu, Ilkanat: kan Ilkanata Abaka porazi invazijsko armado čagatajskega kana Baraka. Poraz izkoristi njegov rival Kaidu. 1271 ↔
Koreja: upor Sambjeolčo (1270–73). Gre za upor organiziranih ljudskih milic proti dinastiji Gorjeo, ki se je uklonila Mongolom. Uporniki se umaknejo na skrajni jug polotoka in se zorganizirajo v piratsko mornarico. 1271 ↔
Umrlega gruzijskega kralja Davida VII. nasledi sin Dimitrij II., ki obnovi vazalno vez z Ilkanatom.
Bitka pri Padaugavi: še istega leta se Livonski viteški red odpravi na kaznovalni pohod, a jih Litvanci presenetijo med počitkom in ponovno potolčejo.
3. maj - Po hudi bolezni umre madžarski kralj Béla IV. Ogrski. Nasledi ga odtujeni sin Štefan V., s katerim se je zadnje desetletje spopadal za oblast. Sestra Ana pobegne skupaj z očetovimi svetovalci v varstvo češkega kralja Otokarja II.1271 ↔
