1901

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1870. 1880. 1890. - 1900. - 1910. 1920. 1930.
Leta:	1898 · 1899 · 1900 · 1901 · 1902 · 1903 · 1904
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. To je bilo prvo leto 20. stoletja.

Dogodki

Januar – junij

1. januar –
- britanske kolonije Novi Južni Wales, Queensland, Južna Avstralija, Tasmanija, Viktorija in Zahodna Avstralija so se združile v Commonwealth Avstralije z Edmundom Bartonom kot prvim ministrskim predsednikom.
- Nigerija je postala britanski protektorat.
22. januar – Viktorija Britanska je umrla po več kot 63 letih na britanskem prestolu, nasledil jo je Edvard VII.
10. januar – v Teksasu so odkrili prvi naftni vrelec, začetek naftne mrzlice v ZDA.
5. februar – podpisan je bil sporazum, s katerim je Združeno kraljestvo prepustilo nadzor nad Panamskim prekopom Združenim državam Amerike.
6. februar – na pariških železniških postajah so bile postavljene prve javne telefonske govorilnice.
26. februar –
- druga burska vojna: Buri so zavrnili pogoje premirja na mirovni konferenci v Middelburgu.
- v Pekingu so usmrtili voditelje boksarske vstaje.
4. marec – ruske oblasti so nasilno zatrle študentske demonstracije v Sankt Peterburgu; predrevolucionarni študentski in delavski protesti so potekali v februarju in marcu po številnih večjih ruskih mestih.
29. april – v Budimpešti so izbruhnili antisemitski izgredi.
17. maj – prvi zlom ameriške borze.
28. maj – William Knox D'Arcy je dobil koncesijo za iskanje nafte v Perziji (današnji Iran).
2. junij – Kacura Taro je postal ministrski predsednik Japonske
12. junij – Kuba je postala ameriški protektorat.

Julij – december

5. avgust – Peter O'Connor je postavil prvi svetovni rekord v skoku v daljino, ki ga priznava Mednarodna atletska zveza.
6. avgust – Robert Falcon Scott je odplul na ekspedicijo z namenom raziskati Rossovo morje na Antarktiki.
30. avgust – Hubert Cecil Booth je prejel britanski patent za električni sesalnik.
6. september –
- ameriški anarhist Leon Czolgosz je ustrelil predsednika Williama McKinleyja v Buffalu in ga smrtno ranil.
- z obratovanjem je pričel ljubljanski tramvaj.
7. september – s podpisom boksarske listine se je uradno končala boksarska vstaja na Kitajskem.
14. september – Theodore Roosevelt je nasledi Williama McKinleyja kot predsednik Združenih držav Amerike.
28. september – filipinsko–ameriška vojna: filipinski gverilci so pobili skoraj 50 ameriških vojakov v kraju Balangiga na otoku Samar; na incident so se Američani kasneje odzvali z brutalnim povračilnim napadom na lokalno prebivalstvo.
2. oktober – britanska Kraljeva vojna mornarica je splovila svojo prvo podmornico, HMS Holland 1.
24. oktober – ameriška učiteljica Annie Edson Taylor se je v sodu spustila čez Niagarske slapove in preživela.
14.–16. november – obsežne poplave so prizadele večji del ozemlja današnje Slovenije, predvsem Gorenjsko.
25. november – nemški psihiater Alois Alzheimer je prvič pregledal bolnika Augusta Deterja in postavil diagnozo nove bolezni, kasneje po njem poimenovane Alzheimerjeva bolezen.
10. december – v Stockholmu je potekala prva podelitev Nobelovih nagrad, 5 let po smrti Alfreda Nobela.
12. december – Guglielmo Marconi je sprejel prvi čezatlantski radijski signal – črko »S« v Morsejevi abecedi.
20. december – končana je bila železniška povezava med Mombaso v Keniji in Kisumujem v Ugandi (danes prav tako na ozemlju Kenije).

Rojstva

3. januar – Ngo Dinh Diem, vietnamski politik († 1963)
14. januar – Alfred Tarski, poljski logik, matematik in filozof († 1983)
30. januar – Rudolf Caracciola, nemški dirkač († 1959)
31. januar – Blaž Arnič, slovenski skladatelj († 1970)
19. februar – Mohamed Nagib, egiptovski politik († 1984)
28. februar – Linus Carl Pauling, ameriški kemik, dvojni nobelovec († 1994)
27. marec – Eisaku Sato, japonski politik, nobelovec († 1975)
13. april – Jacques Lacan, francoski psihoanalitik († 1981)
29. april – Hirohito, japonski cesar († 1989)
30. april – Simon Kuznets, belorusko–ameriški ekonomist, nobelovec († 1985)
7. maj – Gary Cooper, ameriški filmski igralec († 1961)
17. maj – Werner Egk, nemški skladatelj, dirigent († 1983)
18. maj – Vincent du Vigneaud, ameriški biokemik, nobelovec († 1978)
5. junij – Anastazija Romanova, ruska plemkinja in svetnica († 1918)
6. junij – Sukarno, indonezijski politik († 1970)
10. junij – Antonín Bečvář, češki astronom († 1965)
16. junij – Henri Lefebvre, francoski filozof in sociolog († 1991)
9. julij – Barbara Cartland, angleška pisateljica († 2000)
2. avgust – Slavko Grum, slovenski dramatik in pisatelj († 1949)
8. avgust – Ernest Orlando Lawrence, ameriški fizik, nobelovec († 1958)
20. avgust – Salvatore Quasimodo, italijanski pesnik in prevajalec, nobelovec († 1968)
26. avgust – Maxwell Davenport Taylor, ameriški general, jezikoslovec, pedagog in diplomat († 1987)
22. september – Charles Brenton Huggins, kanadsko–ameriški zdravnik, nobelovec († 1997)
23. september – Jaroslav Seifert, češki pisatelj in novinar, nobelovec († 1986)
29. september – Enrico Fermi, italijansko–ameriški fizik, nobelovec († 1954)
19. oktober – Arleigh Albert Burke, ameriški admiral († 1996)
23. oktober – Kristmann Gudmundsson, islandski književnik († 1983)
3. november – Leopold III., kralj Belgijcev († 1983)
22. november – Joaquín Rodrigo, španski skladatelj († 1999)
23. november – Marieluise Fleißer, nemška pisateljica († 1974)
5. december –
- Walt Disney, ameriški producent, režiser, scenarist, igralec, animator, podjetnik, vizionar in filantrop († 1966)
- Werner Karl Heisenberg, nemški fizik, filozof, nobelovec († 1976)
16. december – Margaret Mead, ameriška antropologinja († 1978)
26. december – Peter van de Kamp, nizozemsko–ameriški astronom († 1995)
27. december – Marie Magdalene »Marlene« Dietrich, nemško–ameriška filmska igralka in pevka († 1992)