Erbij

Erbij, ₆₈Er
Erbij
Izgovarjava	IPA: [êrbij ]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Er)	167,259(3)
Erbij v periodnem sistemu
	holmij ← erbij → tulij
Vrstno število (Z)	68
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f12 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 30, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1529 °C
Vrelišče	2868 °C
Gostota (blizu s.t.)	9,066 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,86 g/cm3
Talilna toplota	19,90 kJ/mol
Izparilna toplota	280 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	28,12 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +3 (bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,24
Ionizacijske energije	1.: 589,3 kJ/mol ; 2.: 1150 kJ/mol ; 3.: 2194 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 176 pm
Kovalentni polmer	189±6 pm
	Spektralne črte
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2830 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	poly: 12,2 µm/(m⋅K) (s.t.)
Toplotna prevodnost	14,5 W/(m⋅K)
Električna upornost	poly: 0,860 µΩ⋅m (s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik pri 300 K
Magnetna susceptibilnost	+44.300,00·10−6 cm3/mol
Youngov modul	69,9 GPa
Strižni modul	28,3 GPa
Stisljivostni modul	44,4 GPa
Poissonovo razmerje	0,237
Trdota po Vickersu	430–700 MPa
Trdota po Brinellu	600–1070 MPa
Številka CAS	7440-52-0
Zgodovina
Poimenovanje	po kraju Ytterby (Švedska), kjer so ga izkopavali
Odkritje	Carl Gustaf Mosander (1843)
Najpomembnejši [[izotopi {{{name2}}}\|izotopi ]]
	Kategorija: Erbij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68. V umetno izoliranem naravnem erbiju je srebrno bela trdna kovina vedno v kemični kombinaciji z drugimi elementi. Gre za lantanid, element redke zemelje; prvotno je element odkrit v rudniku gadolinita v Ytterbyju na Švedskem, po katerem je tudi dobil ime.

Glavne uporabe erbija so na osnovi njegovih rožnato obarvanih ionov Er³⁺, katerih optične fluorescentne lastnosti so posebno koristne pri nekaterih laserskih aplikacijah. Kot optični ojačevalni medij lahko uporabimo stekla ali kristale, dopirane z erbijem, kjer se ioni Er³⁺ optično črpajo pri približno 980 ali 1480 nm in nato sevajo pri 1530 nm v stimulirani emisiji. Rezultat tega postopka je nenavadno preprost laserski optični ojačevalnik za signale, ki jih prenašajo optična vlakna. Valovna dolžina 1550 nm je še posebej pomembna za optične komunikacije, saj ima standardni enojni način v optičnih vlaknih pri tej valovni dolžini najmanjše izgube.

Poleg ojačevalnikov za optična vlakna številni izdelki za zdravstvo (npr. dermatologija, zobozdravstvo) temeljijo na emisiji erbijevih ionov pri 2940 m (glej Er:YAG laser ), ki se pri drugi valovna dolžini močno absorbira v vodi v tkivih, zaradi česar učinkuje le na površini. Tako plitvo prevajanje laserske energije v tkivo je koristno pri laserski kirurgiji in za učinkovito proizvodnjo pare, ki povzroča ablacijo sklenine pri običajnih vrstah laserjev za ozdravstvo .

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.