Korčula

Korčula

Mesto Korčula
Geografija
Lega	Jadransko morje
Otočje	Južnodalmatinsko otočje
Površina	271,466 km2
Dolžina	47 km
Širina	8 km
Dolžina obale	190,34 km
Najvišja nadm. višina	568 m
Najvišji vrh	Klupca
Uprava
Hrvaška
Županija	Dubrovniško-neretvanska
Registrska oznaka cestnih vozil	DU
Registrska oznaka plovil	KO, VL
Največje naselje	Korčula
Demografija
Prebivalstvo	15.522 (leta 2011)
Gostota	57,14 preb./km2
Etnične skupine	Hrvati

Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži južno od Hvara, severno od Lastova in zahodno od Pelješca. S površino 271,47 km² je po velikosti šesti največji hrvaški otok in tretji med otoki Dalmacije, po dolžini obale (181,7 oz. 190,3) pa je uvrščena na peto ali šesto mesto med jadranskimi in na drugo mesto (za Hvarom) med dalmatinskimi otoki. S celino jo povezujeta dva trajekta na linijah Split-Vela Luka in Orebić-Dominče.

Upravno je razdeljena na mesto Korčula in na občine Vela Luka, Blato, Smokvica in Lumbarda, ki vse spadajo v Dubrovniško-neretvansko županijo in ki štejejo skupaj okoli 14.000 prebivalcev (2021).

Tako kot vsi dalmatinski otoki se tudi Korčula razteza v približni smeri vzhod - zahod. Dolžina otoka je 46,8; v širino pa meri od 5,3 do 7,8 km. Vzhodni in zahodni del otoka sta nizka, osrednji del pa visok. Najvišja vrhova sta Klupca (568 mnm) in Kom (510 mnm). Obala je zelo razvejana. Podnebje je blago: srednja januarska temperatura je 9,8 °C, julijska pa 26,8 °C. Letno je na Korčuli okoli 2675 sončnih ur, otok pa je v poletnih mesecih izpostavljen svežemu maestralu. Povprečno letno pade 1100 mm padavin. Otok je bil obilno porasel s sredozemskim rastlinjem, vinogradi in borovimi gozdički, dokler ga ni 1998 prizadel strahovit požar v katerem je pogorel ves osrednji del med naseljema Blato in Smokvica.

Na Korčuli je po popisu iz 2001 stalno živelo 16.182 prebivalcev, 2021 pa še 14.000, kar pomeni, da je Korčula drug najbolj poseljen otok na Jadranu za Krkom.

Gospodarsko pomembne panoge na otoku so: poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, ribolov, predelava rib, ladjedelništvo in turizem.

Korčula je bila naseljena že v času neolitika. V 6. stoletju pr. n. št. je bila na otoku grška kolonija. Takrat se je zaradi obsežnih in gostih gozdov imenovala Korkyra Melaina (Črna Korkyra). Za časa vladanja rimskega cesarja Oktavijana so Korčulo leta 35 pr. n. št. zavzeli Rimljani, leta 555 pa je bila priključena bizantinskemu cesarstvu. V 9. stoletju so otoku vladali Neretljani, nato pa so se večkrat izmenjali: Benečani, bosanski vladarji in dubrovniška republika, od leta 1420 do 1797, pa je bil otok ponovno pod oblastjo Benetk. V času Napoleonovih vojn je bil izmenoma pod avstrijsko, francosko in britansko oblastjo od 1815 do 1918 pa ponovno pod Avstrijo.

Pravljična Korčula je baje bila dom prelepe Kerkyre, junakinje grške mitologije, po kateri je Korčula dobila ime,^{[navedi vir]} dom pa naj bi ji odredil sam bog Posejdon. Tudi svetovni popotnik Marco Polo je imel svoj dom na Korčuli. ^{[navedi vir]}

Na otoku se nahaja več naselij: Babina, Blato, Brna, Čara, Korčula, Lumbarda, Prižba, Prigradica, Pupnat, Pupnatska Luka, Račišće, Smokvica, Vela Luka, Karbuni, Kneža, Zavlatica, Žrnovo

• 
  Korčula
• 
  Domnevno rojstna hiša Marka Pola
• 
  Korčula

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Korčula.

• Uradna stran občine Korčula
• Zanimivosti o Korčuli Arhivirano 2010-05-01 na Wayback Machine.